Moskva – Po poročanju ruskih medijev je hrvaški predsednik Stipe Mesić na energetskem vrhu jugovzhodne Evrope, ki je v nedeljo potekal v Zagrebu, sprejel ponudbo ruskega predsednika Vladimirja Putina o gradnji drugega kraka plinovoda Blue Stream čez hrvaško ozemlje. Moskva je odločitev o podaljšanju plinovoda Blue Stream do zahodne Evrope sprejela kot odgovor na evropske načrte za gradnjo plinovoda Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije. Po mnenju ruskega tiska je Putin v Zagrebu iskal predvsem podporo za ruski projekt. Oba plinovoda naj bi potekala skozi Turčijo, nekaj balkanskih držav in nato čez Madžarsko proti Avstriji in Italiji. Združene države Amerike so državam tega območja sodelovanje v projektu Blue Stream odsvetovale.
Od naše dopisnice
Jugovzhodna Evropa se glede energetske preskrbe ubada predvsem z dilemo, ali se bo v prihodnosti napajala s Kaspijskim plinom in se vključila v projekt Nabucco ali pa bo stavila na plinovod Blue Stream, najgloblji podmorski oskrbovalni sistem, ki jug Rusije povezuje s turškim pristaniščem Samsun ob Črnem morju, so zapisali pri Komsomolski pravdi.
Po poročanju Kommersanta je hrvaški predsednik Stipe Mesić ruskemu predsedniku Putinu v nedeljo že dal zeleno luč za gradnjo t. i. Blue Stream-2 čez hrvaško ozemlje in mu hkrati zaupal, da hrvaška sredstev za njegovo financiranje ne more zagotoviti. Kommersant ob tem ni pozabil omeniti, da temu ostro nasprotujejo hrvaški okoljevarstveniki, ki jih je Putin skušal pomiriti z besedami, da je Rusija glede varovanja okolja precej skrbnejša od njenih partnerjev v drugih državah. Prav hrvaškim ekologom je bil po mnenju Kommersanta namenjen tudi rahlo apologetski Mesićev govor, v katerem je dejal, da je Hrvaška kot turistična velesila res v dobrem gospodarskem stanju, da pa brez takšnih projektov nima prave prihodnosti.
Ruski mediji so si enotni v oceni, da je bil Putin v Zagrebu sprejet nadvse toplo in Kommersant je z nemalo ironije tudi zapisal, da se je Mesić ob otvoritvi za sodelovanje posebej zahvalil prav ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, čeprav ga v dvorani takrat sploh še ni bilo. Po njihovem pisanju je namreč Putin po skrbno premišljenem načrtu svoje PR-službe v dvorano namenoma prikorakal šele dobro uro po začetku zasedanja.
Brez vztrajanja bolgarskega in romunskega predsednika Georgija Parvanova in Traiana Basescuja, da je treba v končni deklaraciji omeniti, da sta tako projekt Nabucco kot vseevropski naftovod za jugovzhodno Evropo prednostna projekta, bi bil vrh v celoti pisan na kožo ruskim interesom, zaključuje Kommersant.