Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na moskovskem letališču Domodedovo, v katerem je umrlo 35 ljudi, 180 je bilo ranjenih, se rusko vodstvo ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti boljšo varnost transportnih sistemov. Predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je zaradi napada že odpustil več visokih uradnikov, pristojnih za transportno varnost, je včeraj nepričakovano obiskal postajo podzemne železnice v središču Moskve, kjer si je ogledal detektorje in drugo varnostno opremo, pristojnim pa je dal na voljo dva tedna, da pripravijo predloge o možnih načinih za preprečevanje samomorilskih napadov in uvedbi popolnega nadzora nad javnimi prometnimi sredstvi. Medtem so v dumi v prvi obravnavi potrdili zakon o uvedbi barvnega sistema opozarjanja na teroristično grožnjo, kakršnega so v Združenih državah Amerike sprejeli po terorističnih napadih 11. septembra.
Od naše dopisnice
Rusija uvaja tribarvni opozorilni sistem v času, ko se Združene države Amerike od njega poslavljajo. Zaradi očitkov o neučinkovitosti ga bodo aprila nadomestili z novo strategijo, v skladu s katero se bodo osredotočali na konkretne ljudi in natančno določene grožnje. Ihta, s katero v Rusiji sprejemajo nove metode in obračunavajo s tistimi, ki da so odgovorni za »varnostni kaos«, kakor se je izrazil Medvedjev, dokazujejo odločenost, da pred olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014 in svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2018, popravijo omadeževano podobo.
»Nobenega dvoma ni, da nekatere sledi vodijo na Severni Kavkaz. Samomorilski napadalec je prišel s tega območja,« je za Ria Novosti povedal neimenovani preiskovalec. Hkrati je zatrdil, da, sodeč po posnetkih varnostnih kamer, ni šlo za delo samomorilske napadalke. Še bolj konkreten je bil predsednik najmanjše in najrevnejše severnokavkaške republike Ingušetije Junusbek Jevkurov: »Odgovorni so predstavniki podzemnih skupin s Severnega Kavkaza, kot denimo Doku Umarov. Mednarodna letališča, vlaki, množice … Ni važno, kako se zaščitimo: tako je, kot bi se namazal s kremo proti komarjem, vedno boš zgrešil določeno točko, in pičili te bodo.«
Putin zanikal čečensko sled
Ruski premier Vladimir Putin je zanikal, da bi sled vodila v Čečenijo, s čimer se je po mnenju analitikov poskušal otresti kritik, ki so se po napadu usule nanj. Mnogi namreč menijo, da je on najbolj odgovoren, saj je po prihodu na oblast začel drugo čečensko vojno, ki naj bi obračunala s terorizmov, v resnici pa se je ta samo razširil zunaj meja Čečenije. Na Putinove besede so se ostro odzvali tudi na separatisitčni spletni strani Kavkaz Center, na kateri skrajneži običajno tudi prevzamejo odgovornost: »S tem je zgolj poskušal zanikati, da v Čečeniji kljub dvem vojnam še vedno obstajajo ljudje, ki so se pripravljeni boriti proti Rusiji.«
Za napad še nihče ni prevzel odgovornosti, skrivnostni pa so tudi preiskovalci, na kar so se številni Rusi odzvali z ostrimi kritikami. »Oblasti ustvarjajo idealna tla za rast teorij zarote. Njihova netransparentnost in nepripravljenost odgovoriti na vsa vprašanja je pripeljala do krepitve nezaupanja in jeze med prebivalstvom,« je opozoril predstavnik opozicijskega gibanja Solidarnost Ilija Jašin.
Ruski mediji so se osredotočili na islamistično skupino Nogaj Jaamat, ki je domnevno iz Stavropola na jugu Rusije. Zavzema se za ustanovitev pankavkaške države, ki bi temeljila na šeriatskem pravu. S terorističnim napadom da so se maščevali za lansko eliminacijo njihovih voditeljev. Poznavalci postavljajo njen nastanek v prvo čečensko vojno, ko so zagotavljali predvsem zaščito uporniškim voditeljem, kakor je bil leta 2006 ubiti Šamil Basajev. Zdaj domnevno delujejo v povezavi s samooklicanim voditeljem kavkaškega emirata Dokujem Umarovom. V Kommersantu so že objavili tudi ime domnevnega samomorilskega napadalca – Vitalija Rozdobudka, domnevnega vahabita z ruskimi koreninami, vendar so policijski viri to teoriji že zavrnili.
Provladna Rossijska Gazeta med tem poroča, da je bomba poleg sedmih kilogramov TNT vsebovala tudi žeblje in vijake ter kose granita, kar je znano iz palestinskih samomorilskih napadov in kar je s kovinskimi skenerji težko odkriti. Ruski preiskovalci so po poročanju medijev menda že stopili tudi v stik s pakistansko tajno službo, saj da se je skupina, vpletena v napad, domnevno urila na meji med Pakistanom in Afganistanom. »V medijih se je pojavil izbruh govoric, domislic in teorij. Govorijo o nogajskem bataljonu, pakistanski sledi, skratka o vsem mogočem. Preiskava poteka in samo preiskovalni komite lahko govori, kako in kaj, vsi drugi pa so dolžni molčati,« so bili ostri pri nacionalnem protiterorističnem komiteju.
Polona Frelih