Moskva – Rusija se je po petnajstih letih premora vrnila k planetarnim raziskavam in doživela boleč poraz. Vesoljski sondi Fobos-Grunt (Fobosova zemlja), ki so jo z vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu uspešno izstrelili v torek ob 21.16 po srednjeevropskem času, se ni uspelo utiriti proti Marsovi luni Fobos.
Za odpravo napake imajo na voljo tri dni, vendar je za rešitev 120 milijonov evrov vrednega projekta zelo malo možnosti. »To bi bil čudež,« je bil neimenovani predstavnik ruske vesoljske industrije črnogled za tiskovno agencijo Interfax. Izguba sonde bi bila velik udarec za ruski vesoljski program, ki se vse od padca Sovjetske zveze ne more pohvaliti z uspešno planetarno misijo.
Sondo je proti zvezdam ponesla ogromna satelitska nosilna raketa Zenit-2SB, ki jo je uspešno spravila v zemeljsko orbito, kjer je tudi obtičala. »Za nami je težka noč, saj dolgo nismo mogli vzpostaviti stika s sondo. Ko nam je to uspelo, smo ugotovili, da se njen motor ni vključil niti v prvem niti v drugem poskusu,« je pojasnil direktor zvezne vesoljske agencije Roskosmos Vladimir Popovkin. Za to je kriva bodisi napaka programske opreme bodisi napaka motorja in v tem primeru poleta ni več mogoče rešiti.
Da je to zelo tvegana misija, so pri Roskozmosu priznali že pred izstrelitvijo, kar so utemeljili s tem, da je kar 90 odstotkov opreme povsem nove, in dolgim premorom v planetarnih raziskavah. »Zelo sem žalosten, ker se je vse tako klavrno končalo, vendar je to neposredna posledica pomanjkanja kadrov zaradi dolgega premora. Na projektu so delali predvsem mladi, ki nimajo dovolj izkušenj,« je bil razočaran vodja misije iz Vesoljskega raziskovalnega inštituta Aleksander Zaharov. »Roskosmos se je zavedal, da je po tako dolgi odsotnosti tvegano začeti tako kompleksen projekt, ki ni dodelan. Preprosto niso več mogli odlašati,« je urednik specializirane revije Novosti Kosmonavtiki Igor Lisin izrazil mnenje, da je Rusija pohitela zaradi mednarodne konkurence.
Uspešnejši tekmeci
Ameriška vesoljska agencija Nasa je s pomočjo sond Mariner in Viking na rdečem planetu izdelala impresivne posnetke Marsa, Indija in Kitajska sta sonde poslali na Luno, Japonska pa je poletela na asteroid, od koder je prinesla nekaj vzorcev. Zadnji uspešni ruski sondi onkraj zemeljske orbite sta bili Vega 1 in 2, ki sta leta 1986 raziskovali Venero in Helijev komet. Oba dosedanja poleta na Fobos, ki je večji od dveh Marsovih lun, sta klavrno propadla. Leta 1988 so tja izstrelili dve sondi, od katerih se je ena izgubila dva meseca po izstrelitvi, druga je dosegla Fobos, takoj zatem pa so z njo izgubili stik. Sonda, ki so jo proti Fobosu poslali leta 1996, ni dosegla niti zemeljske orbite in je strmoglavila na Zemljo. »Z Marsom nikoli nismo imeli sreče,« je Zaharov ugotavljal med ugibanji o skorajšnjem poletu človeške posadke na Mars, kar naj bi se zgodilo najverjetneje že leta 2030.
Leto nesreč
Ruski vesoljski program, ki je še naprej namenjen za prevoz astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo, je letos doživljal udarec za udarcem. V morje so strmoglavili trije navigacijski sateliti, novi vojaški satelit se je izgubil v orbiti, preskrbovalna ladja za mednarodno vesoljsko postajo pa je strmoglavila na Sibirijo.
Če bi šlo vse po sreči, bi sonda Fobos-Grunt dosegla Mars prihodnje leto, na površje Fobosa, kjer bi odvzela vzorce zemlje, bi jo spustili februarja 2013, avgusta 2014 pa bi se vrnila na Zemljo. Proti Marsu so z njo poletele še zemeljske bakterije, rastlinska semena in mali nevretenčarji ter kitajski minisatelit Yonghuo-1, ki naj bi proučeval Marsovo magnetno polje, sončni veter in atmosfero. Med cilje misije spada tudi iskanje morebitnih znamenj prejšnjega ali sedanjega življenja na Marsu oziroma njegovih lunah, znanstveniki pa so si obetali tudi razkritje skrivnosti o nastanku planetov, saj je Fobos v celotnem solarnem sistemu tisti naravni satelit, ki je od vseh najbliže planetu.