Ljubljana – Z dražbo delnic Rosnefta, ki so bile v lasti propadlega naftnega velikana Jukosa, se je v Rusiji začela dokončna razprodaja Jukosovega premoženja. Skoraj desetodstotni delež Rosnefta je odkupila kar ena od Rosneftovih podružnic, s čimer je Rosneft postal druga največja ruska naftna družba. Za odkup deleža je odštel 7,6 milijarde dolarjev. Na dražbi je sodelovala tudi podružnica rusko-britanske družbe TNK-BP, ki je po velikosti tretja največja ruska naftna družba in je v polovični lasti British Petroleuma.
V Jukosovem nebotičniku, edinem spominu na srečne čase nekoč največje ruske naftne družbe, je bilo včeraj po dolgem času spet živahno. Dražbo, ki simbolizira začetek Jukosovega konca, je spremljala množica novinarjev. Iz bitke med dvema ponudnikoma, ki je trajala komaj deset minut, je Rosneft prišel kot zmagovalec. Izid je po mnenju analitikov pričakovan; prepričani so namreč, da je šlo podjetje TNK-BP na dražbo zgolj zato, da bi sporno razprodajo Jukosovega premoženja postavilo v lepšo luč. Prišlo je torej samo sodelovat, ne pa tudi zmagat.
Pri državnem naftnem podjetju Rosneft, ki je pred tremi leti po izjemno ugodni ceni že odkupilo največjo Jukosovo proizvodno enoto Juganskneftgaz, lakote po premoženju Jukosa tudi z včerajšnjo dražbo niso potešili. Kupiti ga namreč nameravajo večino, če ne že kar vsega, za kar so pri osmih tujih bankah najeli 22 milijonov dolarjev posojila. Nova priložnost za nakup se jim bo ponudila že kmalu, saj stečajni upravitelji samo aprila pripravljajo kar sedem dražb. Pravo vročico je menda pričakovati na dražbi štirih Jukosovih proizvodnih enot z zmogljivostjo črpanja 470 tisoč sodčkov nafte na dan in dveh rafinerij. Interes za ta nakup je baje velik tudi med tujimi podjetji. Zanj se po besedah stečajnega upravitelja Eduarda Rebguna resno zanimajo ameriški Chevron in italijanski naftni družbi Eni in Enel; in to kljub morebitnim zahtevam po milijardnih odškodninah, ki jih utegnejo zaradi padca cen delnic sprožiti nekdanji Jukosovi delničarji.
Ruske oblasti so stečaj Jukosa razglasile avgusta lani. Podjetje, ki je po trditvah ruskih oblasti vredno komaj 22 milijard dolarjev, naj bi namreč imelo za 27,5 milijarde dolarjev neporavnanih davčnih obveznosti. Vodstvo Jukosa, ki je bodisi v zaporu, tako kot njegov nekdanji prvi mož Mihail Hodorkovski in njegov tesni sodelavec Platon Lebedov, bodisi v izgnanstvu, meni, da razglasitev stečaja ni bila potrebna. Podjetje, katerega vrednost ocenjujejo na 40 milijard dolarjev, je po njihovem mnenju namreč poslovalo z dobičkom.
Proces proti Jukosu, ki se je začel z aretacijo Hodorkovskega leta 2003 in nadaljeval s preiskavami zaradi domnevne davčne utaje, kraje in pranja denarja, na zahodu mnogi razumejo kot politično motiviranega. Z njim naj bi ruski predsednik Vladimir Putin ubil dve muhi na en mah: odstranil je ostrega kritika in političnega nasprotnika Mihaila Hodorkovskega, hkrati pa premoženje Jukosa vrnil pod državni nadzor.