Na Krimskem polotoku potekajo tridnevne slovesnosti ob prvi obletnici priključitve k Ruski federaciji, kar je bila poteza, ki je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v domovini prinesla precej priljubljenosti, hkrati pa ostre kritike in sankcije Zahoda.
Polona Frelih
Ob obletnici referenduma na Krimu, na katerem je kar 97 odstotkov prebivalcev glasovalo za priključitev k Ruski federaciji, kar so v zahodnih prestolnicah ter Ukrajini označili za prevaro, v Simferopolu in drugih mestih na Krimu praznujejo »vrnitev v domovino«. Po zadnjih javnomnejskih raziskavah agencije VtsIOM kar 91 odstotkov prebivalcev Krima podpira priključitev Rusiji. »Da niti on niti njegovi kolegi enkrat samkrat niso obžalovali, da so se odločili za to, saj je ukrajinsko vodstvo naredilo številne napake,« je v intervjuju za Rusko Gazeto izjavil tudi vodja Republike Krim Sergej Aksjonov.
Paralelna realnost
Nasprotno je v zahodnih medijih v teh dneh mogoče prebirati zlasti o čedalje večji izolaciji tamkajšnjih prebivalcev, saj je Kijev prekinil železniške in letalske povezave, o težki gospodarski situaciji zaradi sankcij, upadu turizma ter kršenju človekovih pravic, zlasti avtohtonim prebivalcem krimskim Tatarom, ki predstavljajo 12 odstotkov prebivalcev. Rafata Čubarov, aktualni predsednik medžlisa, parlamenta krimskih Tatarov, je ukrajinski potni list že zamenjal za ruskega, tako kot on je ravnalo med 97 in 98 odstotki krimskih Tatarov.
Na predvečer obletnice referenduma so na ruskem Prvem kanalu premierno predstavili dokumentarni film Krim – pot domov, v katerem ima glavno besedo ruski predsednik Vladimir Putin. V njem je med drugim zatrdil, da Rusija pred letom niti z dodatnimi vojaki ni presegla števila ruskih vojakov, ki so lahko bili tam po sporazumu med Rusijo in Ukrajino o ruski Črnomorski floti. Ko govorimo o »ruski okupaciji«, se je dovolj vprašati, kako to, da v vsem letu ni bilo enega samega terorističnega napada, in spomniti, da je Krim prešel v ruske roke brez ene same smrtne žrtve.
Psihološka vojna
Putina tudi zaradi priključitve Krima po zadnji javnomnenjski raziskavi agencije VtsIOM v domovini podpira že 88 odstotkov državljanov, kar je največ v zadnjih 15 letih. Kot kaže, imajo sankcije Zahoda zaradi krize v Ukrajini ter gospodarska kriza nasprotne učinke od pričakovanih. Njegove priljubljenosti ni načel niti umor opozicijskega politika in ostrega kritika Borisa Nemcova, ki je po mnenju nekaterih ruskih analitikov postal »sakralna žrtev« za destabilizacijo političnih razmer v Rusiji s končnim ciljem – spremembo režima.
V ta okvir ruski politolog Sergej Markov uvršča tudi zadnje čenče, povezane s Putinom, med katerimi je bila še najbolj neškodljiva tista, da je poniknil, ker je njegova domnevna partnerica Alina Kabajeva v Švici rodila drugega otroka.
»Širjenje nepreverjenih govoric je znana taktika psihološkega vojskovanja s ciljem vsaditi negotovost in strah med prebivalce sovražne države. V štabu, v katerem pripravljajo ruski Majdan, so dobili navodila, da je treba začeti kampanjo, ki bo pripeljala do dezorientacije javnega mnenja v Rusiji. Še mnogo izmišljotin boste slišali. Pomembno je, da prepoznate manipulacije,« je opozoril Markov.
Bolj zlonamerne so bile govorice o Putinovi bolezni in smrti, državnem udaru v Kremlju, kar so v nekaterih ukrajinskih medijih pospremili s fotografijami kolone tovornjakov na Rdečem trgu, s katerimi naj bi Putinu omogočili pobeg. V resnici so z njimi pripeljali opremo za praznovanje ob prvi obletnici priključitve Krima. Izguba polotoka, ki ga je sovjetski voditelj Nikita Hruščov podaril Ukrajini, saj je bil sam Ukrajinec, je za največjo evropsko državo veliko ponižanje, zato je razumljivo, da so ob obletnici poskušali preusmeriti pozornost.
Včeraj je Putin v Sankt Peterburgu vendarle stopil pred novinarje. »Brez govoric bi bilo zelo dolgočasno,« je z enim stavkom odpravil na desetine medijskih poročil.