Moskva – V kitajski avtonomni regiji Xinjiang in v Čeljabinsku na Uralu se je v četrtek začela doslej največja vojaška vaja Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. V vojaški vaji Mirovna misija 2007 sodeluje več kot 6500 vojakov z 2000 kosi vojaške opreme. Levji delež sta prispevali prav Kitajska in Rusija, ki ne skrivata, da imata glavno besedo, saj v taborih plapolajo le ruske in kitajske zastave, samo v teh dveh jezikih pa so tudi vsi napisi. Načrt protiteroristične vaje je izdelala Rusija, ki je zanjo zagotovila tudi sredstva v vrednosti 59 milijonov evrov.
Od naše dopisnice
Po poročanju Kommersanta je rusko obrambno ministrstvo vajo zasnovalo na podlagi dogodkov v Andižanu v Uzbekistanu leta 2005, ko so uzbekistanske oblasti krvavo zatrle proteste privržencev opozicije, ki so jih same označile za teroriste. Poudarek vaje bo tako na bojevanju v urbanem okolju, ki ga zavzamejo teroristi in ga potem s topništvom in vojaškimi letali osvobodi vojska šanghajske skupine. »Takšne vaje so potrebne, saj pomagajo pri izmenjavi izkušenj in omogočajo boljše sodelovanje v boju proti novim grožnjam. Teroristični napadi 11. septembra v ZDA so pokazali, da se tem grožnjam nobena država ne zmore postaviti po robu sama,« je za Itartass izjavil načelnik generalštaba ruske vojske Jurij Balujevski.
Prvi del vaje poteka v kitajski avtonomni regiji Xinjiang, kjer se kitajska vojska v pretežno muslimanski pokrajini pogosto spopada z ujgurskimi separatisti. Kitajska bo na vaji tako prikazala predvsem zmogljivost svojih enot za hitro posredovanje, ki jih je za boj proti separatizmu, terorizmu in ekstremizmu urila zadnjih nekaj let.
V soboto se bo vaja preselila na ruski poligon Čebarkul v Čeljabinsku na Uralu, kjer so kitajskim vojakom – prvi so tja prispeli že 27. julija – izrekli dobrodošlico s kruhom in soljo. Sklepni del vaje, zaradi katere bo Kitajska na tuje ozemlje prvič v zgodovini poslala kar 1700 svojih vojakov, si bosta ogledala tudi ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Hu Jintao.
Glavni namen vojaške vaje je zagotoviti protiutež vse večjemu vplivu Združenih držav Amerike v Srednji Aziji. O Šanghajski skupini za sodelovanje kot glavnem vojaškem in političnem bloku na območju Srednje Azije, se bodo voditelji teh držav tako pogovarjali tudi na vrhu, ki bo 14. avgusta v prestolnici Kirgizije Biškeku. Kraj srečanja je bil skrbno izbran, saj ima ameriška vojska na letališču Manas v Kirgiziji svoje vojaško oporišče.
Prav t. i. revolucija tulipanov v Kirgiziji leta 2005, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva, je bila povod za prvo skupno rusko-kitajsko vojaško urjenje. To je avgusta leta 2005 potekalo na kitajskem polotoku Shandong. Vajo, v kateri so se ruski in kitajski vojaki uprli skrajnežem, ki so poskušali prevzeti nadzor v sosednji državi, je takrat zasnovala Kitajska.