Nižni Arhiz – Znanstveniki iz Evropskega južnega observatorija so odkrili nov planet, ki ima približno enako maso kot Zemlja in so ga opazovali kar štiri leta. Planet kroži okoli zvezdnega sistema Alfa Kentavra, ki je najbližji našemu Osončju.
Spektakularno odkritje sta jim omogočila poseben spekter za odkrivanje zunanjih planetov (HARPS) in vesoljski teleskop Kepler, ki sta po besedah Stephana Udryja iz ženevskega observatorija v preteklosti večkrat pokazala, da je v takšnih sistemih po navadi veliko manjših planetov.
Odkritja so se razveselili tudi v Posebnem laboratoriju za astrofiziko Ruske akademije znanosti v ruski republiki Karačajo-Čerkeziji na Severnem Kavkazu, kjer že dolgo niso odkrili nič pomembnejšega. Njihov Veliki azimutni teleskop (BTA), s katerim gledajo v nebo že od leta 1975, so v Sovjetski zvezi opevali kot pionirski projekt, na Zahodu pa so vedno poudarjali predvsem njegove pomanjkljivosti: slabo optiko, nepredvidljivo in vetrovno vreme na Kavkazu ter slabo prilagodljivost na temperaturne spremembe. Zaradi svojih slabosti se je leta 1988 uvrstil celo v enciklopedijo z naslovom Razkrite sovjetske polomije (Uncovering Soviet Disasters), avtorja Jamesa Oberga.
Bela kupola največjega ruskega optičnega teleskopa, ki se je do leta 1993 ponašal tudi z nazivom največjega na svetu, se skriva med belimi kavkaškimi vršaci. Njegovo zrcalo tehta neverjetnih 42 ton in v premeru meri kar šest metrov, po mnenju strokovnjakov pa so velikanske tudi njegove pomanjkljivosti. Prihodnje leto naj bi končali več kot pet milijonov evrov vredna obnovitvena dela, za katera se je Rusija odločila v želji po vrnitvi med astronomske velesile.
V tovarni optičnega stekla Litkarino nedaleč od Moskve že potekajo dela, po katerih bo gigantski teleskop dobil ostrejše oko. »Z ogromnim strojem za poliranje smo z zrcala odstranili osem milimetrov stekla, kar je več kot pol tone. S tem smo odpravili tudi vse optične pomanjkljivosti, kot so hrapave površine, zareze, ki so nam več 30 let oteževale delo,« je optimistična pomočnica direktorja Posebnega observatorija Katarina Kuchaeva. »Tako se bo povečala resolucija celotnega teleskopa, zato bomo lahko opazovali tudi bolj oddaljene in manjše zvezde,« napoveduje direktor Jurij Mamentjev.
Prav opazovanja kavkaškega observatorija so nekdanjega direktorja zvezne ruske vesoljske agencije Roskozmos Anatolija Perminova spodbudila k načrtovanju posebne ruske vesoljske odprave za odvračanje potencialne nevarnosti asteroidov. »Ogrožena so človeška življenja. Nekaj sto milijonov dolarjev bi morali vložiti v gradnjo sistema, s katerim bi lahko preprečili padanje asteroidov na Zemljo,« je Perminov napovedoval odpravo, ki v praksi še ni zaživela.
»Naloga astronomov je z uporabo velikih teleskopov opozarjati na nevarnost. Preučujemo značilnosti gibanja nevarnih teles, ki so od Zemlje zelo oddaljena. Izračunali smo, da se ji asteroid Apophis nevarno približuje in utegne leta 2029 svojo smer spremeniti tako, da bo padel v disk našega planeta. Na takšne dogodke se je treba pripraviti in določiti, ali to pomeni rdeči ali oranžni alarm,« opozarja znanstveni direktor observatorija Valerij Valasjuk. Strokovnjaki z ameriške agencije Nasa mu pritrjujejo samo v tem, da bo Apophis leta 2029 res prvič preletel Zemljo, nevarnost trčenja pa izključujejo. Tudi ob njegovem preletu leta 2036 so možnosti za trčenje po njihovem izračunu komaj 1 proti 250.000.
Ponos sovjetske astronomije je šele 17. največji teleskop na svetu. Največjega imajo na Kanarskih otokih in v premeru meri kar 10,5 metra, z desetimi metri pa mu sledita teleskopa Keck in Keck II. na Havajih. Največji teleskop v observatoriju La Silla v Čilu, kjer so odkrili nov planet, ima premer 3,6 metra.