Moskva – Vse kaže, da bodo decembrske parlamentarne volitve v Rusiji povzročile trenja z Zahodom, kakršna so izbruhnila že na volitvah pred štirimi leti. Takrat je Rusija Ovsejevemu uradu za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki se ukvarja z opazovanjem volitev, tako močno pristrigla peruti, da so se pri organizaciji odločil za bojkot. Volitve so tako spremljali zgolj opazovalci parlamentarne skupščine Ovseja in Sveta Evrope, ki so razsodili, da niso bile niti svobodne niti poštene. Rusija bo tudi tokrat spustila v državo omejeno število zahodnih opazovalcev, je bil na nedavni tiskovni konferenci jasen predsednik osrednje volilne komisije Vladimir Čurov. Hkrati je zatrdil, da so se odnosi z ODIHR v zadnjem času precej izboljšali. »Zasluga za to gre predvsem značaju Janeza Lenarčiča,« je polaskal slovenskemu direktorju urada, s katerim se je maja srečal v Varšavi.
Od naše dopisnice
Rusija je članica 56-članske Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je zrasla iz leta 1975 sprejete helsinške listine, v kateri so zapisane zaveze o spoštovanju meja, ozemeljske celovitosti ter človekovih pravicah in svoboščinah, in je po besedah ruskih predstavnikov že zdavnaj postala orodje v rokah ZDA. To je tudi glavni razlog, da se niti eno zasedanje te panevropske varnostne organizacije v zadnjih osmih letih ni končalo s sklepno izjavo.
Največji trn v peti ruskih oblasti je Ovsejev urad za demokratične institucije in človekove pravice, ki je avtoriteta na področju spremljanja volitev. Očitajo mu netransparentno izbiro vodij opazovalnih misij in spolitiziranost, zato so leta 2005 zahtevali reformo sistema opazovanja volitev, leta 2007 pa so se odločili za krčenje njihovih misij. Kakor kaže, bodo tako ravnali tudi letos, saj Čurov ni skrival, da nasprotuje prihodu velikega števila opazovalcev: »Pomembnejša je njihova pripravljenost kakor njihovo število.« Dodal je, da lahko opazovalci svoje delo enako dobro opravijo tudi na daljavo, »kar omogoča sodobna komunikacijska tehnologija.« Koliko opazovalcev Ovseja so pripravljeni sprejeti, ni povedal, saj bodo o tem odločali šele, ko bodo s sedeža organizacije na Dunaju dobili uradno prošnjo.
Tiskovni predstavnik Ovseja Jens-Hagen Eschenbächer je povedal, da bodo velikost in trajanje opazovalne misije določili na podlagi terenskega poročila, ki ga bo tričlanska skupina strokovnjakov izdelala po obisku v Moskvi med 18. in 22. avgustom. »Če se bodo odločili za podobne omejitve kot leta 2007, bo to zelo negativen signal, ki bo ustvaril vtis, da hočejo nekaj prikriti,« je bila kritična švedska poslanka in dolgoletna članica parlamentarne skupščine Ovseja Walburga Habsburg Douglas. Prepričana je, da volitev v tako veliki državi, kakor je Rusija, brez velikega števila opazovalnih misij ni mogoče opazovati v skladu z Ovsejevimi standardi. Leta 2007 je uradna Moskva v državo spustila 400 mednarodnih opazovalcev. Ti so to število označili za premajhno za opazovanje kar 95.000 volišč.
Po čečenskem receptu
Vrzel se je Rusija letos namenila zapolniti z nogometnimi navijači, ki naj bi na voliščih opravljali različne naloge. »Celo v osrednji volilni komisiji bomo imeli posebno opazovalno misijo navijačev,« je napovedal Čurov. Ni skrival, da so si idejo sposodili v Čečeniji, kjer je osrednja volilna komisija junija objavila poročilo, v katerem je zapisala, da bi bilo treba nogometne navijače najeti za širjenje volilnih informacij med mladimi volivci. Za kakšne informacije naj bi šlo, niso opredelili, v mislih pa so bržkone imeli agitacijo za vladajočo Enotno Rusijo, ki je na zadnjih volitvah v Čečeniji dobila neverjetnih 99,36 odstotka glasov.
»Žalostno je, da v naši državi ne moremo imeti volitev brez ponarejanja,« je resignirano komentiral predsednik opozicijske stranke Jabolko Sergej Mitrohin. Na obtožbe o volilnih goljufijah se je Čurov odzval z besedami, da je v Rusiji teže ponarediti volitve kakor drugje v Evropi, preroško pa je napovedal tudi, da bo volilna udeležba precej večja kakor pred štirimi leti, ko je znašala 60 odstotkov, pri čemer se je opiral na javnomnenjske raziskave. Vprašanje je seveda, na čigave.