Moskva – Ruski diplomati bi se morali pri zaščiti nacionalnih interesov izogibati konfrontaciji, je ruskim diplomatov včeraj položil na srce ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Takoj zatem se je sam spustil v konfrontacijo, zvenel pa je skoraj tako kot njegov predhodnik Vladimir Putin v najboljših časih. Napovedal je, da se bo Rusija ustrezno odzvala na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v Evropi, ostro je kritiziral neodvisnost Kosova, vojno v Iraku, izjavil pa je tudi, da je Nato s koncem hladne vojne postal zastarela organizacija. Ob nekaterih nedavnih ruskih potezah se je mednarodna skupnost sicer spet začela spraševati: Je hladna vojna res končana?
Od naše dopisnice
Mednarodna skupnost je med včerajšnjim nastopom Medvedjeva dobila nesporen dokaz, da se ruska zunanja politika ni spremenila niti za las. »Po koncu hladne vojne ni več potrebe po blokovski miselnosti. Nobenega razloga tudi ni za paternalizem, v skladu s katerim nekatere države o vsem odločajo tudi v imenu drugih držav,« je bil kritičen med sprejemom za ruske diplomate. To je bil nesporno njegov doslej najostrejši zunanjepolitični nastop. Po mnenju poznavalcev je z njim poskušal predvsem dokazati, da v zunanji politiki določa smernice on in ne Putin. Med stališči Medvedjeva in Putina sicer ni nobenih razlik. »Jedrski ščit bo razmere samo poslabšal. Prisiljeni se bomo ustrezno odzvati. EU in ZDA so bile posvarjene,« je dejal glede ščita. »Za Evropsko unijo je Kosovo skorajda to, kar je za ZDA Irak. Gre za zadnji primer kršenja mednarodnega prava,« je bil neprizanesljiv tudi glede Kosova.
Rusija temperaturo spet dviga tudi z nedavnimi potezami, med katerimi je največ prahu povzročil nedavni prelet ruskih letal čez gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, ki ga je Rusija potrdila. Še več, sporočila je, da se je za potezo odločila, da bi Gruzijo odvrnila od naskoka na to separatistično pokrajino, na kar se je gruzinska vojska menda že pripravljala. Prelet se je zgodil, ko se je na obisku v Gruziji mudila ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je zaradi tega odpoklical gruzinskega veleposlanika iz Rusije in prelete povezal z nervozo Rusije zaradi skorajda nespornega članstva Gruzije v zvezi Nato. »Zelo smo zaskrbljeni zaradi ruskih izjav o namernem kršenju gruzinskega zračnega prostora. Takšne akcije zbujajo dvom o vlogi Rusije kot mirovne posrednice na tem območju in ogrožajo stabilnost v celotni regiji,« je skoraj teden dni po preletu na račun Rusije kritičen tiskovni predstavnik Bele hiše Sean McCormack. Kmalu za njim so se s podobnim sporočilom oglasili še pri zvezi Nato; generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je vse strani – tudi Rusijo – pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Gruzije, ki jo predvidevajo številne resolucije varnostnega sveta Združenih narodov.
Obsodb je bila deležna tudi odločitev ruske vojne mornarice, da obnovi vojaške patrulje v Arktičnem morju, v bližini otočja, ki ga Norvežani imenujejo Svalbard, Rusija pa Spitzbergen. V skladu s sporazumom iz leta 1920 je Svalbard pripadel Norveški, dovoljenje za izkoriščanja tamkajšnjih kopenskih dobrin pa sporazum podeljuje tudi drugim podpisnicam mirovne pogodbe. Rusija vztraja, da ima na tem območju pravico do ribolova, četudi je Norveška leta 1977 tam enostransko razglasila ribolovno cono.
V bližini otočja se vrstijo spori med norveško vojno mornarico in ruskimi ladjami z ribiškimi mrežami, zato so ruski ribiči zdaj poklicali na pomoč kar svojo vojno mornarico. Ruska vojna mornarica je obnovila navzočnost ladij severnomorske flote v Arktiki, vključno na območju Spitzbergna. Tja je že priplula protipodmorniška ladja Severomorsk, 17. julija pa bo prispela še jedrska križarka Maršal Ustinov.
Rusija je avgusta lani z odpravo na severni pol poskušala dokazati, da je 1,2 milijona kvadratnih kilometrov večnega ledu in snega, pod katerim se po predvidevanjh strokovnjakov skriva 10 milijard ton nafte in zemeljskega plina, del Rusije. V ta namen so na dno Arktičnega morja spustili železno kapsulo, v kateri je ruska zastava. Takoj za tem so svoje odprave na to območje poslale še Kanada, Danska, Norveška in Združene države, ki si prav tako prizadevajo za nadzor nad območjem. Toliko bolj, ker postaja tamkajšnje naravno bogastvo zaradi globalnega segrevanja ozračja in taljenja debele plošče ledu čedalje dostopnejše.
Dokaz, da se led na Arktiki topi hitreje, kakor so predvidevali, so v minulih dneh ponudili prav ruski raziskovalci, ki so morali zaradi tega predčasno zapustiti raziskovalno postajo na ledeni plošči v Severnem ledenem morju. Njen premer se je po trditvah raziskovalcev od lanskega septembra skrčil s šestih kilometrov na komaj 600 metrov.