Moskva –V navzočnosti gospodarskih ministrov obeh držav sta italijanska družba Eni in ruski plinski monopolist Gazprom podpisala memorandum o gradnji plinovoda South stream, po katerem naj bi čez Črno morje tekel plin iz Rusije v Evropsko unijo. Projekt za zdaj še načrtujejo in analizirajo ekonomičnost, od tega pa bo tudi odvisna dejanska zmogljivost plinovoda. Po besedah ruskega ministra za industrijo in energetikoViktorja Hristenkanaj bi po njem na leto steklo 30 milijard kubikov plina, kar nekako ustreza skupni letni porabi Bolgarije in Grčije.
Od naše dopisnice
Podpis predpogodbe za zdaj opredeljuje le sodelovanje obeh podjetij pri načrtovanju, financiranju in tehničnih podrobnostih pri gradnji plinovoda. Ta obenem pomeni tudi nadaljevanje izvajanja strateškega partnerstva, ki sta ga Eni in Gazprom podpisala lansko jesen. Kot so povedali na novinarski konferenci po podpisu, naj bi novi plinovod utrdil stabilnost dobav energentov v države EU in pomagal reševeti morebitno pomanjkanje zemeljskega plina, ki naj bi po nekaterih študijah Unijo čakalo v letih do 2015, in sicer zlasti zaradi hitro upadajoče lastne proizvodnje tega energenta.
South stream je zrcalni projekt plinovoda North stream, ki ga Gazprom skupaj z nemškima družbama Eon in BASF gradi v smeri proti Nemčiji. Skupni del obeh plinovodov naj bi tako potekal od ruskega mesta Beregovaja, pod Črnim morjem, do Bolgarije, tam pa bi se razdelil na severni in južni del. Oba kraka bi tako elegantno obšla za Rusijo politično problematične države, zlasti baltiške, ter na drugi strani Belorusijo in Ukrajino. Načrti za podaljšanje plinovoda Blue Stream do Evrope in Izraela zaradi novih načrtov po besedah tiskovnega predstavnika GazpromaSergeja Kuprijanovaniso ogroženi.
Tukajšnji analitiki te dni ugotavljajo, da je zemeljski plin dejansko postal politična in ne več ekonomska dobrina, saj po mnenju večine gradnja takega plinovoda ni ekonomsko upravičena. Vsaj za rusko stran ne, medtem ko bi italijanski Eni z njim lahko bolje izkoristil pred kratkim pridobljena črpališča bankrotiranega Jukosa, ki jih je aprila, skupaj s petinskim deležem v podjetju Gazprom Neft, za nekaj manj kot šest milijard dolarjev kupil na dražbi.
Kot je razbrati iz ponedeljkovega nastopa ruskega predsednika Vladimirja Putina na konferenci Organizacije za ekonomsko sodelovanje črnomorskih držav v Istanbulu, gre pri tem deloma tudi za kljubovanje načrtom drugih evropskih držav, ki pod vodstvom Avstrije načrtujejo gradnjo plinovoda Nabucco, ta naj bi v Evropo pripeljal plin iz Kaspijskega bazena in zmanjšal strateško dvomljivo energetsko odvisnost od Rusije. Poleg tega je Putin v Istanbulu, kamor je odpotoval po energetskem vrhu Jugovzhodne Evrope, dejal, da sta bila tako Balkan kot Črnomorska regija za Rusijo vedno območji posebnega interesa in da je povsem naravno, da se močna Rusija zdaj tja tudi vrača.