Moskva – Inštitut za sodobni razvoj (INSOR), ki ga je takoj po prihodu na oblast ustanovil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je pripravil dokument o nujnosti radikalnih političnih in gospodarskih sprememb. Večji del dokumenta je posvečen politični posodobitvi, brez katere po mnenju avtorjev ni gospodarskega razvoja. Po trditvah člana upravnega odbora inštituta Jevgenija Gontmaherja so v Kremlju s študijo zadovoljni. V predsednikovi administraciji so pripravljeni povedati le to, da dokument še proučujejo.
Od naše dopisnice
Pri Vednomostih so se o dokumentu razpisali, še preden je prišel v javnost. O spremembi političnega sistema govori poglavje Politična prihodnost države: nazaj k ustavi, iz česar je mogoče razbrati, da gre za vrnitev v sistem, ki ga je vpeljal pokojni ruski predsednik Boris Jelcin. Tako naj bi spet uvedli volitve guvernernerjev ruskih regij, ki jih od leta 2004 imenuje predsednik, predsedniški mandat naj bi skrajšali na pet let, mandat poslanca dume pa na štiri leta.
Poslance naj bi spet volili po mešanem volilnem sistemu (večinsko-proporcionalni), volilni prag bi s sedmih znižali na pet odstotkov, znova pa bi dovolili tudi ustanavljanje predvolilnih blokov. Tako bi uvedli resnični večstrankarski sistem, v katerem bi se število političnih strank povečalo s sedanjih sedem na 20. Osnova sistema naj bi bili desnosredinska in levosredinska stranka; prva bi bila glas srednjega razreda in naj bi jo podpiralo kar 50 odstotkov prebivalstva, druga pa bi uživala podporo gospodarskih krogov. Desni in levi populisti, oziroma nasledniki Liberalnodemokratske stranke Vladimirja Žirinovskega in Komunistične partije Ruske federacije, naj bi imeli le 2- do 4-odstotno podporo. Tako kot v ZDA bi predsednik in parlamentarna večina zastopala različni politični opciji. Država bi se odrekla nadzoru nad mediji, prihod digitalne televizije pa bi spodkopal monopol državnih televizijskih kanalov.
Brez sprememb političnega sistema po mnenju avtorjev gospodarski napredek ni mogoč. Temelj vsega je »človeški kapital«, porok uspeha pa visoko kvalificirani delavci. Da bi to dosegli, je treba ustvariti sistem, v katerem je glavna strateška dobrina človeško dostojanstvo in iz katerega so izključeni diktat, nasilje in ponižanje. Dodajajo še, da modernizacije ne bo brez debirokratizacije gospodarstva.
»Vizionarji« bi odpravili ministrstvo za notranje zadeve in raje ustanovili zvezno službo kriminalne policije (FSKP), v mestih in vaseh municipalno policijo, za varnost v prometu pa bi skrbela državljanska prometna služba, kar pomeni, da bi prometno policijo odpravili. Namesto notranjih vojsk bi ustanovili narodno gardo, za boj proti gospodarskemu kriminalu posebno zvezno finančno policijo (FSFP), za boj proti terorizmu in separatizmu pa bi bila namesto ruske tajne službe FSB spet pristojna protiobveščevalna služba in zvezna služba za zaščito ustave. Vojska ne bi bila naborniška, število pripadnikov pa bi z nekaj več kot milijon zmanjšali na 500.000 do 600.000.
Ambiciozno so se zadeve lotili tudi na mednarodnem področju. Rusija naj bi tako postala članica domala vseh globalnih organizacij, kakršni sta Svetovna trgovinska organizacija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), k njeni pozitivni preobrazbi pa bi prispevalo tudi članstvo v Evropski uniji in Natu. Združene države Amerike bodo ruski strateški partner, Gruzija pa se bo vrnila v Skupnost neodvisnih držav.
V vladajoči stranki Enotna Rusija so že kritizirali predloge za spremembo političnega sistema, češ da pomenijo korak nazaj. »Tako lahko pridemo celo do kolektivizacije. Družba je vse te stvari že spoznala in jih je zavrgla, zato menim, da poti nazaj ni,« je v imenu stranke izjavil Aleksander Moskalec. Nasprotno je znanstveni direktor Višje šole ekonomike Jevgenij Jasin prepričan, da je odprta družba pogoj za inovativno gospodarstvo. »Nedavne demonstracije v Kaliningradu, ki so pritegnile 10.000 ljudi, so dokaz, da ljudje niso pripravljeni mirno sprejemati tega, kar se v državi dogaja, ampak želijo predlagati svoje recepte.«