Moskva – Britanska prestolnica je že dolgo glavni cilj ruske emigracije, zlasti za politične disidente in poslovneže dvomljivega slovesa, zato jo imenujejo kar Londongrad ali Moskva na Temzi.
Domnevni poskus umora znanega čečenskega disidenta Ahmeda Zakajeva in pred tem napad na razvpitega bančnika Germana Gorbuncova sta zadnja primera vse pogostejših uličnih obračunov z ljudmi z domnevnimi čečenskimi koreninami. Predsednik čečenske vlade v izgnanstvu Ahmed Zakajev je bil desna roka ubitega predsednika nepriznane republike Ičkerije Aslana Mashadova, v Rusiji pa ga označujejo za separatista in terorista. Leta 2003 je v Londonu dobil politični azil, pozneje pa tudi 24-urno varovanje, za kar so se britanske oblasti odločile po umoru nekdanjega agenta KGB Aleksandra Litvinenka, ki je rusko tajno službo FSB obtožil poskusa umora prav tako v Londonu živečega oligarha Borisa Berezovskega in bombnih eksplozij v stanovanjskih soseskah v Moskvi, Bujnaksku in Volgodonsku, ki so rabile kot uvertura v drugo čečensko vojno.
Pri MI5 so s prstom pokazali na proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, »ki je odgovoren za umore številnih nasprotnikov in je sestavil obsežen seznam ljudi za odstrel«. Na njem da je bil tudi izgnani predsednik čečenske vlade, ki kot begunec živi v Veliki Britaniji. Zakajev je šel še dlje in je krivdo pripisal kar novoizvoljenemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. »Zadnjih dvanajst let vlada Rusiji v gangsterskem slogu. Svoje metode je najprej preizkusil v Čečeniji, potem v Rusiji, zdaj pa jih izvaža v tujino. Za Putina Britanija ni prijateljska država. Vesel je, da lahko pred olimpijskimi igrami uničuje njen ugled,« je bil kritičen v intervjuju za Guardian. V Čečeniji so se odzvali z obtožbami na račun britanske tajne službe, ki da »za Rusijo in Čečenijo povsem nepomembnega človeka« izrablja za svoje politične cilje.
Britanske varnostne službe so v zvezi s poskusom napada na Zakajeva menda aretirale gospoda »E1«, ki so ga pri avstrijski Presse identificirali kot 45-letnega Čečenca Umarja S.
Tako kot Zakajev je v devetdesetih letih menda služil ubitemu Mashadovu, leta 2002 pa je skupaj z ženo in šestimi otroki zaprosil za politični azil na Otoku. Njegova družina ima menda že tri leta britansko državljanstvo, glavi družine pa so ga odrekli. Predvsem zato, ker je vmes zamenjal stran in za Kadirova opravil številna umazana dela.
Plačanega morilca z vzdevkom E1 britanski preiskovalci povezujejo tudi z napadom na ruskega bančnika Germana Gorbuncova v Londonu sredi marca. Sporni poslovnež, ki bi ga radi v Moldaviji zaslišali v povezavi z nezakonitim prevzemom banke in poneverbami, se je domnevno znašel na muhi zaradi bližnjega zaslišanja o poskusu umora še enega ruskega bančnika, Aleksandra Antonova.
Najprej je tudi sam Gorbuncov veljal za osumljenca, zdaj pa za poskus umora obtožujejo tri Čečence. »Če se bom vrnil v Rusijo, me bodo ubili,« je Gorbuncov pred napadom opozoril, da mu strežejo po življenju, zato je menda tudi on pripravljal prošnjo za politično zatočišče v Britaniji, kjer od leta 2008 biva po zaslugi poslovnega vizuma.
Umarja S. sumijo tudi umora nekdanjega Kadirovovega telesnega stražarja Umarja Israilova, ki je prvi opozoril na seznam 300 na smrt obsojenih nasprotnikov čečenskega predsednika in so ga v središču Dunaja ubili leta 2009. Seznam umorjenih obsega tudi razvpita brata Jamadajev, ki sta se s Kadirovom spopadala za nadzor nad čečenskimi oboroženimi silami.
Brutalna lahkost delovanja čečenskih odredov smrti
Sulim Jamadajev, ruski narodni heroj in nekdanji poveljnik razvpitega proruskega čečenskega bataljona Vostok, ki je sodeloval tudi v vojni v separatistični gruzinski pokrajini Južni Osetiji avgusta 2008, je bil ubit v elitni in mirni dubajski stanovanjski soseski, njegovega starejšega brata in poslanca ruske dume Ruslana Jamadajeva pa so neznanci sredi belega dne ustrelili v središču Moskve.
»Čečenski morilski odredi v zahodni Evropi delujejo z edinstveno brutalno lahkotnostjo. Tradicionalne ruske skupine na višjih položajih, za katere je značilen preplet poslovnega sveta in organiziranega kriminala, si v Evropi nočejo mazati rok, saj jim daje gospodarsko in osebno svobodo. Čečenci so glede tega precej pogumnejši in so vedno pripravljeni kršiti zakone,« je za Russia Profile povedal strokovnjak za rusko podzemlje Mark Galeotti z univerze v New Yorku.