Moskva – Pri državnem dnevniku Rosijska Gazeta špekulirajo, da so izjave ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija vplivale celo na odločitev bonitetne hiše Standard & Poor's, ki je Sloveniji znižala bonitetno oceno na A+.
Rusko vodstvo je že dolgo kritično do ameriških bonitetnih hiš, ki jih obtožuje pristranskosti, zato so državni mediji namenili veliko pozornost nedavnemu znižanju bonitetne ocene devetim državam evrskega območja. Rosijska Gazeta se je v tem kontekstu na široko razpisala o vmešavanju ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija v slovensko politično krizo, kar je botrovalo slovensko-ameriškemu diplomatskemu škandalu. Sklicujoč se na slovenske medije so zapisali, da sta tako predsednik Danilo Türk kot zunanji minister Samuel Žbogar označila izjave ameriškega veleposlanika za »neprimerno in nesprejemljivo vmešavanje«, kar da je pripeljalo celo do preklica že dogovorjenega Žbogarjevega posveta v Washingtonu.
Sklenili so, da diplomatski škandal očitno ne bo imel samo političnih, ampak tudi gospodarske posledice, svojo tezo pa so utemeljili s citatom iz nedavnega intervjuja z Mussomelijem, v katerem ameriškim podjetjem svetuje, naj zaradi politične negotovosti za zdaj ne vlagajo v Slovenijo. »V luči takšnih izjav v Sloveniji ugotavljajo, da je nedavna odločitev S&P o znižanju bonitetne ocene politično motivirana,« so svojo tezo podkrepili z izjavo slovenskega finančnega ministrstva, kjer so v odzivu na znižanje ocene zapisali, da »gre za pretirano odločitev, ki ne upošteva ukrepov, sprejetih na ravni Evropske unije in same Slovenije.«
Podobno so se ruski analitiki odzvali na ponedeljkovo odločitev bonitetne hiše Fitch, ki je sicer potrdila bonitetno oceno Rusije pri BBB, »zaradi tveganj, povezanih z ruskim političnim sistemom« pa so ocene dolgoročnih obetov znižali iz pozitivnih v stabilne. »Odločitev Fitcha je nepričakovana, saj ima rusko gospodarstvo povečini pozitivne trende, kakor sta stabilnost bančnega sektorja in gospodarski presežek,« je Nikita Ignatenko iz Investcafeja izrazil mnenje, da znižanje ocene ne odraža dejanskega stanja.
Putin o pristranskosti bonitetnih hiš
Pri Fitchu so odločitev utemeljili s krepitvijo politične nestabilnosti. »Ni jasno, kako se bo vodstvo države odzvalo na nepričakovani val protestov, ki so se začeli po volitvah v rusko dumo 4. decembra lani. Zaradi politične negotovosti obstaja večje tveganje za beg kapitala, kar utegne okrepiti pritisk na valutne rezerve centralne banke in rubelj,« je odločitev utemeljil Charles Seville iz bonitetne hiše Fitch, kjer ocenjujejo, da je beg zasebnega kapitala iz Rusije lani dosegel rekordnih 66 milijard evrov, kar je največ po svetovni finančni krizi leta 2008.
Da so bonitetne agencije pristranske pri ocenjevanju ruske naložbene klime, je ruski premier Vladimir Putin izjavil že na septembrskem investicijskem forumu v Sočiju. Kritičen je bil predvsem na račun ocenjevalnih meril. »Nekatera merila, kot je, denimo, vpliv malarije na gospodarstvo, so milo rečeno čudna. Kar se tiče negativne naložbene klime, je Rusija skoraj vodilna država. Kakšno zvezo ima Rusija z malarijo? Če pozabimo na visoke stroške njihovega dela in absurdnost meril, potem naše kolege jemljemo zelo resno, čeprav nas ocenjujejo izjemno negativno. Delno se z njihovimi ocenami strinjamo in razumemo, da naš čaka še veliko dela,« je na koncu vendarle priznal, da je ruska naložbena klima precej negotova. V primerjavi s Kitajsko, ki je lani dosegla rekordnih 83 milijard evrov neposrednih tujih naložb, jih je Rusija skromnih 11 milijard evrov.
Putin je že julija podprl tudi idejo o ustanovitvi bonitetne hiše Evrazijske gospodarske skupnosti (EurAsEC), s čimer bi odpravili monopol treh vodilnih bonitetnih agencij pod nadzorom Mednarodnega denarnega sklada. »Idejo podpiram prav tako kot idejo o diverzifikaciji rezervnih valut, vendar nam mora biti jasno, da tisti, ki imajo trenutno nadzor, svojega statusa ne bodo oddali prostovoljno,« je bil kritičen do ameriške prevlade.