Logo

Zunanjepolitične prioritete Vladimirja Putina

Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin bo jutri odpotoval na svoj prvi obisk v tujino, ki ga bo začel v Belorusiji, zadnji diktaturi v Evropi in državi, s katero načrtuje projekt združitve in ki sodeluje v ruskem projektu Evrazijske gospodarske unije.


 

Iz Minska bo odpotoval v Nemčijo in Francijo. Ameriški predsednik Barack Obama bo moral na srečanje z njim počakati. Izbira Belorusije za prvo zunanjepolitično destinacijo je zelo zgovorna. »S svojim obiskom je nakazal, kakšne bodo njegove zunanjepolitične prioritete v tretjem mandatu. Odpovedal je udeležbo na vrhu G8 v Združenih državah Amerike in se odpravil v diktaturo,« je neodvisni beloruski politični analitik Ales Lahviniec izrazil prepričanje, da gre predvsem za zaušnico uradnemu Washingtonu, ki je kritiziral obračunavanje z rusko opozicijo in nadaljuje načrte za postavitev protiraketnega ščita v Evropi.

Po mnenju Lilije Ševcove iz moskovskega centra Carnegie nosi jasno sporočilo tudi njegov obisk v Nemčiji in Franciji. »Gre za demonstracijo njegove namere, da bo veliko pozornosti še naprej namenjal dvostranskim odnosom z evropskima težkokategornikoma, ne pa z Evropsko unijo kot celoto. Berlin in Pariz sta pomembna energetska partnerja,« je opozorila tudi na odlične osebne odnose z nemško kanclerko Angelo Merkel in nekdanjim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, ki se je udeležil celo njegove inavguracije, in z nekdanjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Z njegovim naslednikom Françoisom Hollandom, s katerim ga v petek čaka spoznavno srečanje, bo teže prebil led, napovedujejo analitiki. »Zelo malo je verjetno, da bosta postala prijatelja, saj je Hollande za kaj takega preveč demokratičen. Po drugi strani bi Putin lahko zaigral na antiamerikanizem novega francoskega predsednika,« ugotavlja Viktor Kremenjuk iz Inštituta za ZDA in Kanado. Poleg dvostranskih gospodarskih in energetskih tem ter krize v območju evra bodo med pogovori verjetno obravnavali tudi nasilje v Siriji ter nove ameriške sankcije proti Iranu, kar bo verjetno tudi na urniku vrha Evropske unije in Rusije, ki bo 4. junija v Sankt Peterburgu. Naslednje Putinove destinacije bodo postsovjetske države in partnerici iz skupine Brics – Kitajska in Brazilija.

Zaušnica Obami

Srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo je predvideno ob robu vrhunskega zasedanja G20, ki bo 18. in 19. junija v Los Cabosu v Mehiki. Putin je zavrnil udeležbo na majskem srečanju G8 v Camp Davidu, čeprav ga je Obama ob tej priložnosti v osebnem pismu povabil v Belo hišo na pogovore o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. »Putin je pripravljen na aktiven razvoj stabilnih, neproblematičnih in konstruktivnih odnosov z ameriškimi partnerji, kar je prav tako cilj ameriške administracije,« je Putinov zunanjepolitični svetovalec in nekdanji ruski veleposlanik v ZDA Jurij Usakov zavrnil namige, da je bila odpoved skrbno premišljena ruska zaušnica.

Obama in Putin sta se že dvakrat pogovarjala po telefonu, izmenjala pa sta tudi obsežno korespondenco. Predvolilno obdobje v Združenih državah Amerike ni najbolj naklonjeno omilitvi nesoglasij glede protiraketnega ščita, ki je najtrši oreh dvostranskih odnosov. »Ni izključeno, da bodo pogajanja po volitvah precej uspešnejša,« je poudaril Usakov. Na drugi strani v ruskem zunanjem ministrstvu opozarjajo, da utegnejo ameriško-ruski odnosi trpeti, če bodo imela ruska podjetja škodo zaradi novih ameriških sankcij proti Iranu. Predstavniki Rosatoma so že izrazili pripravljenost graditi še eno jedrsko elektrarno v Bušerju, ki jo namerava Iran dokončati do leta 2014.

Diplomat brez dlake na jeziku

V ruskem zunanjem ministrstvu so že večkrat odločno kritizirali novega ameriškega veleposlanika v Rusiji Michaela McFaula, ki je tudi arhitekt ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih. Za zadnji incident je zaslužna McFaulova izjava na srečanju s študenti moskovske Visoke šole ekonomike, da je Rusija s podkupovanjem poskušala doseči zaprtje ameriškega vojaškega oporišča v Kirgiziji, ki je ključno za operacije v Afganistanu. »Presegel je meje diplomatske etikete,« so bili ostri v ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so pred tem ostro kritizirali že njegove obtožbe zaradi ravnanja z opozicijskimi protestniki. »V ZDA so bile pri razganjanju protestnikov z Wall Streeta precej manj humani,« so mu vrnili milo za drago. Med polletnim bivanjem v Moskvi se je McFaul moral spoprijeti tudi z novinarsko ekipo državne televizijske postaje NTV, ki je o njem pripravila prispevek, v katerem so mu očitali, da pripravlja revolucijo. »Verjetno ne bi smel govoriti tako slikovito in naravnost. Obljubljam, da se bom trudil postati bolj diplomatski,« se je odzval na kritike. Strokovnjaka za Rusijo s stanfordske univerze, ki je leta 1995 med drugim delal v moskovskem centru Carnegie, je v bran vzel tudi State Department. »Govori preprosto, jasno in ne izbira besed. Ni profesionalni diplomat in mislim, da se mora Rusija na to privaditi,« je sporočila tiskovna predstavnica Victoria Nuland.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

31/5/2012 clanek-2071477.md

Priporočam

Odskočna deska za napad na Iran?

Twitterski diplomat za twittersko revolucijo?

Nova voditelja si bosta prvič pogledala v oči

Vse se je končalo pri obsodbah

Putina ne bo v Camp David, Obame ne v Vladivostok