Moskva – V Rusiji so se z zaskrbljenostjo odzvali na namig, da Združene države Amerike ne bodo obnovile sporazuma Start 1 iz leta 1991, ki se izteče konec leta 2009 in predvideva zmanjšanje števila jedrskih raket dolgega dosega za najmanj tretjino. Da si Washington zaradi globalne vojne proti terorizmu tega ne more privoščiti, je izjavil general James Cartwright na senatnem zaslišanju o kandidaturi za namestnika načelnika generalštaba ameriške vojske. V Moskvi izražajo bojazen, da ZDA snujejo jedrski napad in da se zato nočejo odreči protiraketnemu ščitu, s katerim bi zavrnile morebitni protinapad.
Moskva – Na sporočilo ruskega plinskega monopolista Gazproma, da bo Belorusiji danes zmanjšal dobavo plina za kar 45 odstotkov, če ne bo poravnala zapadlih obveznosti, se je odzval beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Napovedal je, da bo Belorusija v mesecu dni odplačala 460 milijonov dolarjev dolga. »Danes sem izdal ukaz o dvigu sredstev iz proračunskih rezerv,« je sporoči beloruski diktator in se pohvalil, da so mu ugodno posojilo obljubili tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekaj zahodnih bank. Belorusija, ki je rusko ponudbo posojila zaradi neugodnih pogojev zavrnila, bo po vračilu dolga ostala brez proračunskih rezerv.
Moskva – Zgodovinska odprava, s katero namerava Rusija postati izključna lastnica morskega dna pod ledom severnega pola, je v sredo popoldne dosegla svoj cilj. Pred tem je na severnem polu pristal tudi ruski helikopter s šestimi raziskovalci. Ti so pripravili vse potrebno za prihod jedrskega ledolomilca Rosija, ki je utiral pot raziskovalni ladji Akademik Fjodorov s 130 znanstveniki, dvema batiskafoma in železno kapsulo, v kateri je ruska zastava. To bodo spustili na dno arktičnega morja in s to simbolno gesto 1,2 milijona kvadratnih kilometrov večnega ledu in snega, pod katerim se po predvidevanjh strokovnjakov skriva 10 milijard ton nafte in zemeljskega plina, razglasili za del Rusije.
Moskva – Beslanske matere so v nedeljo še enkrat preživele grozo septembrskega jutra leta 2004, ko je v šoli številka 1 v Beslanu umrlo 330 ljudi, povečini otrok, ki so jih tam na prvi šolski dan zajeli čečenski uporniki. V iskanju odgovorov na najhujšo tragedijo v moderni ruski zgodovini so si ogledale posnetek, ki je nastal po reševalni operaciji. Po trditvah članic odbora Beslanskih mater dokazuje, da se je krvava drama začela z eksplozijo, ki so jo povzročile ruske varnostne sile, in ne čečenski uporniki, kot trdijo ruske oblasti.
Moskva – Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Moskvi, kamor je v nedeljo pripotoval na tridnevni uradni obisk, že srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Ta je Abasu kot zakonitemu voditelju vseh Palestincev izrazil vso podporo ruskih oblasti pri zagotavljanju reda in enotnosti na palestinskih avtonomnih območjih. Pobudo za obisk je dal sam Abas, ki bi rad dosegel, da bi se rusko vodstvo odreklo stikom s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas in bi v prihodnje podpirala samo njegov Fatah, slišati pa želi tudi rusko stališče glede predloga o pripravi še ene mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Danes bo Abasa sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Moskva – Štirje ruski diplomati, ki so jih britanske oblasti 16. julija razglasile za nezaželene, so že odpotovali iz države, so v petek sporočili z ruskega veleposlaništva v Londonu. Na britanski ukrep je Rusija odgovorila z izgonom prav toliko britanskih diplomatov, ki morajo iz Rusije do nedelje. Diplomatski spor – izbruhnil je, ker Rusija ni hotela izročiti glavnega osumljenca v primeru Litvinenko Andreja Lugovoja – je medtem dobil nove razsežnosti. Velika Britanija je namreč pred kratkim aretirala ruskega državljana, osumljenega, da je načrtoval umor ruskega oligarha in ostrega Putinovega kritika Borisa Berezovskega, in ga po dveh dneh izpustila, ne da bi bila vložila obtožnico. Rusko zunanje ministrstvo zahteva zdaj od Londona podrobno poročilo o tem dogodku.
