V Rusiji so zaradi strmega padanja cen nafte spremenili celo varnostno strategijo za letošnje leto. V njej so kot glavni grožnji opredelili nizko konkurenčnost ter odvisnost od izvoza surovin. Za glavno letošnjo nalogo so označili odpravo gospodarskega neravnovesja.
V zadnjem času so se v svetovnem in ruskem tisku pojavili članki, ki se poglabljajo v razloge za medsebojno simpatijo med republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Rusiji so precej skeptični do »moške romance (bromance) na daljavo«, kot so jo poimenovali pri New York Timesu. Na podlagi preteklih izkušenj se bojijo, da je to v resnici danajsko darilo.
Turška policija je pridržala tri državljane Ruske federacije, osumljene sodelovanja z Islamsko državo. Da obračunava s skrajneži Islamske države, Turčija dokazuje tudi z navajanjem statistike. Samo teden dni pred terorističnim napadom naj bi pridržala 200 osumljencev, skupaj pa kar 3318 domnevnih sodelavcev IS, med njimi 847 tujcev.
V Rusiji so se končali 10-dnevni novoletni prazniki, med katerimi je cena nafte zdrsnila na 32 dolarjev za sodček, kar je 12-letni minimum. Za rubelj je bilo treba odšteti kar 76 dolarjev oziroma 83 evrov, kar je med Rusi spodbudilo bojazen, da bodo morali letos le še bolj zatiskati pas. Zaradi padanja cen nafte se na posovjetskem območju soočata z gospodarskimi težavami tudi Kazahstan in Azerbajdžan.
Rusija se je ponudila za posrednico v iransko-saudskem konfliktu, saj se boji, da bo vplival na številne druge procese v regiji. Glavna bojazen Moskve je, da bo konflikt med Riadom in Teheranom preusmeril pozornost od spopada z Islamsko državo ter diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Siriji.
Z 10. januarjem Ukrajina uvaja prepoved na uvoz nekaterih prehrambnih izdelkov iz Rusije, kar je njen odgovor na izključitev Ukrajine iz prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo. Ta je v začetku januarja uvrstila Ukrajino tudi med države, iz katerih je prepovedan uvoz hrane, s čimer se je uradna Moskva odzvala na protiruske sankcije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prehodu v novo leto podpisal novo rusko varnostno strategijo, v kateri so Združene države Amerike ter zveza Nato, katere članica je tudi Slovenija, prvič označene kot grožnja ruski nacionalni varnosti. V dokumentu O strategiji ruske nacionalne varnosti je prvič dopuščena tudi uporaba vojaške sile za zaščito nacionalnih interesov.
Po površini največja evropska država je na kolenih. Mirovni sporazum iz Minska se v praksi ne uresničuje, tako gospodarsko kot politično in vojaško pa je Ukrajina povsem odvisna od Zahoda.
