Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – Na 10. mednarodnem salonu letalstva in kozmonavtike (MAKS), ki ga vsako drugo leto organizirajo v kraju Žukovski blizu Moskve, je bila premierna predstavitev prvega ruskega lovca pete generacije suhoj T-50. Ta je ruski odgovor na ameriški radarjem nevidni lovec F-22 raptor, ki je najdražje letalo na svetu in so ga ZDA zasnovale že pred dvema desetletjema. V bližnji prihodnosti ga bodo nasledili lovci F-35. Rusija je kljub dolgoletni zamudi svojo novo pridobitev promovirala kot dokaz preporoda ruske letalske industrije.
Moskva – Vse kaže, da bodo decembrske parlamentarne volitve v Rusiji povzročile trenja z Zahodom, kakršna so izbruhnila že na volitvah pred štirimi leti. Takrat je Rusija Ovsejevemu uradu za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki se ukvarja z opazovanjem volitev, tako močno pristrigla peruti, da so se pri organizaciji odločil za bojkot. Volitve so tako spremljali zgolj opazovalci parlamentarne skupščine Ovseja in Sveta Evrope, ki so razsodili, da niso bile niti svobodne niti poštene. Rusija bo tudi tokrat spustila v državo omejeno število zahodnih opazovalcev, je bil na nedavni tiskovni konferenci jasen predsednik osrednje volilne komisije Vladimir Čurov. Hkrati je zatrdil, da so se odnosi z ODIHR v zadnjem času precej izboljšali. »Zasluga za to gre predvsem značaju Janeza Lenarčiča,« je polaskal slovenskemu direktorju urada, s katerim se je maja srečal v Varšavi.
Moskva – »Preprečili smo velik teroristični napad na našo prometno infrastrukturo,« je direktor ruske obveščevalne službe FSB Aleksander Bortnikov obvestil ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva med njunim srečanjem prejšnji mesec, o podrobnostih pa je na začetku tedna pisal časopis Kommersant. Poročal je, da se je na muhi domnevnih teroristov znašel najhitrejši ruski vlak, ki s hitrostjo 250 kilometrov na uro drvi med Moskvo in Sankt Peterburgom, priljubljen pa je predvsem med rusko elito. Če bi bil napad uspešen, bi to bil velik udarec za vladajoči tandem, ki še zdaj ni razkril, kdo od njiju bo kandidiral na predsedniških volitvah prihodnje leto.
Moskva – Le nekaj ur po srhljivi tragediji na Norveškem je v ruskem ultranacionalističnem podzemlju završalo od zadovoljstva, ki se je še najbolje odrazilo na internetu. Skupini, poimenovani »Breivik je heroj bele rase«, se je v trenutku pridružilo na tisoče članov. Kako močna je pravzaprav ruska skrajna desnica, se je oblast prepričala po nacionalističnih izgredih na moskovskem trgu Manež decembra lani, na katerih se je zbralo kakih 7000 obritoglavcev. V odgovor je oblast obsodila veliko pripadnikov skrajnih organizacij zaradi umorov priseljencev, a to je bil samo vrh ledene gore.
Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.
Moskva – »Sva iz skupine Medvedjev naš predsednik. Imenujemo se dekleta Medvedjeva. Zanj in za njegove pobude smo pripravljene storiti vse,« se na videoposnetku med sprehodom po moskovskem parku zaklinjata pomanjkljivo oblečeni dekleti. »Ena od njegovih zadnjih potez je zakon o uvrstitvi piva med alkoholne pijače. Čas je, da se odločite – pivo ali me!« poziva skupina, ki je nastala kot odgovor na skupino z imenom Putinova vojska, v katero so vstopila dekleta, ki so s striptizom podprla še tretji predsedniški mandat Vladimirja Putina.
Moskva – Po aretaciji nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko so napetosti v Ukrajini na vrelišču, zato je že mogoče slišati primerjave z oranžno revolucijo leta 2004, ki je na oblast pripeljala proevropsko usmerjene politike, med drugim tudi Timošenkovo. Njeni privrženci napovedujejo »Novi Majdan« kot so po glavnem kijevskem trgu z imenom Majdan Nezaležnost (Trg neodvisnosti) poimenovali burne dogodke izpred sedmih let. Prvi večji shod napovedujejo za danes, ko naj bi v Kijev prispelo tudi več avtobusov njenih privržencev iz Lvova na zahodu države. Varnostne službe so menda dvema avtobusoma že prekrižale načrte.
Moskva – V Rusiji niso zadovoljni s poročilom, ki so ga poljski preiskovalci izdelali v zvezi s tragično nesrečo poljskega predsedniškega letala, ki je aprila lani strmoglavilo na poti na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov v Katinskem gozdu v bližini Smolenska na zahodu Rusije, pri čemer so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Že druga katinska tragedija je najprej pripeljala do otoplitve poljsko-ruskih odnosov, ki pa se je končala po objavi ruskega poročila o vzrokih tragedije, s katerim poljska stran ni bila zadovoljna. Zdaj so ruski preiskovalci zavrnili dele poljskega poročila, v katerem je odgovornost porazdeljena med poljsko posadko in ruskimi kontrolorji poletov.
