Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – V Rusiji je dan žalovanja za žrtvami nesreče na reki Volgi, kjer je v nedeljo v hudem neurju potonila več kot pol stoletja stara potniška ladja Bolgarija. V najhujši rečni nesreči v zadnjih tridesetih letih je umrlo 110 ljudi, med njimi trideset otrok. »Na krovu je bilo veliko otrok in rešil se ni skoraj nobeden. Kakor v železni krsti smo bili ujeti na dnu reke. Nekako mi je uspelo splavati skozi okno. Z menoj je bila desetletna hči. Držala sem jo, kolikor dolgo je bilo mogoče. Ni mi je uspelo rešiti,« je v ganljivi izpovedi na državni televizijski postaji pripovedovala Natalija Makarova, ena od 80 preživelih potnikov. V nedeljo zvečer so jih presrečni sorodniki pričakali v pristanišču v Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan. »Moj otrok je preživel, moj otrok je preživel,« je objemajoč hčerko olajšano zavzdihnil starejši gospod.
Moskva – Na reki Volgi, ki ji v Rusiji zaradi njene veličasnosti ljubkovalno pravijo kar mati oziroma matjuška, je v nedeljo dopoldne po krajevnem času potonila dvonadstropna potniška ladja, na kateri je bilo po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere 182 ljudi, med njimi 125 turistov, 35 članov posadke in 35 članov osebja. Iz republike Tatarstan, kjer se je zgodila tragedija, so ves dan prihajale nasprotujoče si informacije o epilogu dopustniške avanture, ob koncu redakcije pa je obveljalo, da je ena potnica umrla, 88 jih pogrešajo, 84 pa so jih rešili. Reševalna akcija, v kateri sodelujeta dva reševalna čolna in helikopter, se nadaljuje.
Moskva – V evropskem parlamentu v Strasbourgu so sprejeli doslej najostrejšo resolucijo o stanju demokracije v Rusiji, v kateri so izrazili »zaskrbljenost zaradi težav, s katerimi se politične stranke spopadajo pri postopku volilne registracije. Gre za omejevanje politične konkurence v Rusiji, zmanjševanje volilne izbire in dokaz o pomanjkanju pluralizma v Rusiji.« Povod za omenjeno besedilo je nedavna odločitev ruskega ministrstva za pravosodje, ki je zavrnilo registracijo opozicijske Stranke narodne svobode – Za Rusijo brez brezpravja in korupcije, ki je bolj znana pod kratico Parnas, zaradi česar ta ne bo mogla sodelovati na decembrskih parlamentarnih in predsedniških volitvah prihodnje leto. Ruska stran je kritiko v jeznem odzivu označila za neprimerno in neutemeljeno.
Moskva – »Situacija je celo slabša, kot je bila lani. Gorimo, gorimo kot ponoreli!« je v začetku junija opozoril predstavnik Greenpeacea Aleksej Jarošenko. Ognjeni zublji so že zajeli 600.000 hektarov gozda, kar je trikrat več kot v istem času lani, so neprijetno statistiko predstavili na ministrstvu za izredne razmere. Prebivalce Moskve vznemirjajo predvsem požari šote, ki so avgusta lani v prestolnici povzročili prave izredne razmere.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je potekalo v ruskem črnomorskem letovišču v Sočiju, ni prineslo dogovora o postavitvi skupnega evropskega protiraketnega ščita, kljub temu pa ruska stran ni postavila ultimata, s čimer so visoki ruski predstavniki grozili pred zasedanjem. Postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič predlagal na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani. V zavezništvu vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih protiraketnih ščitih in medsebojni izmenjavi informacij ter nasprotujejo sprejetju pravno zavezujočih zagotovil o skupnem razvoju jedrskega dežnika.
Moskva – V Belorusiji so v nedeljo zaznamovali praznik neodvisnosti, ki ga prvič v vseh 20 letih samostojnosti ni prevevalo praznično vzdušje. Prebivalci, ki si zaradi najhujše gospodarske in finančne krize po razpadu Sovjetske zveze komajda še lahko privoščijo osnovne življenjske potrebščine, so svoje nezadovoljstvo izrazili s protesti, med katerimi so kot vedno doslej preprosto ploskali. Pripadniki posebnih policijskih enot v civilnih oblačilih so v policijske kombije odvlekli vsakega, ki si je drznil zaploskati. Zaradi tega je na koncu govora na razkošni vojaški paradi brez aplavza ostal tudi Lukašenko, ki se poleg tega prvič v svoji 17-letni vladavini ni udeležil prazničnega koncerta, na katerem so ljudje ploskali do onemoglosti.
Moskva – V beloruskih mestih so tudi minulo sredo potekale demonstracije proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka, na katerih se je zbralo 2500 ljudi. Po poročanju beloruske tiskovne agencije Belapan so pripadniki policije v civilnih oblačilih priprli kar 263 ljudi, med njimi tudi 13 novinarjev, nad mnoge pa so se po podatkih človekoljubne organizacije Vesna znesli z gumijevkami. Na spletnem družabnem omrežju Facebook pozivajo k naslednjim demonstracijam za spremembo režima že v nedeljo 3. julija, ko v Belorusiji praznujejo dan republike, po spletnih družabnih omrežjih pa je že začelo krožiti tudi vabilo k udeležbi na Pohodu milijonov, ki naj bi potekal od 25. marca 2012 do 26. aprila 2012. Na krilih »ljudske vstaje« je strnila vrste tudi beloruska politična opozicija, ki je od Evropske unije in ZDA dobila zagotovila o nadaljnji podpori.
Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu se je začela sodna obravnava proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero se je pred dvema letoma končal najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor, med katerim so evropski porabniki kar 12 dni ostali brez svežih pošiljk modre energije. Pred sodiščem, kjer so obravnavo po enournem prerekanju preložili na 4. julij, je Timošenkovo pričakala množica privržencev in novinarjev. »Začela se je farsa, imitacija sojenja, ki ga je ukazal in organiziral predsednik Viktor Janukovič,« je s prstom pokazala na političnega tekmeca še iz časov oranžne revolucije pred sedmimi leti. Janukovič se je na obtožbe odzval z besedami: »Nihče ni bolj zainteresiran za pravičen sodni proces kakor jaz.«
