Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Desetinpolmilijonska ruska metropola, ki v 1,2 trilijona dolarjev vredno rusko gospodarstvo prispeva kar četrtino sredstev, toliko kot ruski plinski monopolist Gazprom, je dobila novega župana. V mestni dumi so potrdili Sergeja Sobjanina, dolgoletnega tesnega sodelavca premiera Vladimirja Putina. Za Sobjanina je glasovalo 32 poslancev Enotne Rusije, dva poslanca komunistov sta bila proti, eden se glasovanja ni udeležil.
Moskva – »Pomikamo se naprej, k novim sporazumom o celi vrsti skupnih projektov. Smo strateški partnerji in tesni prijatelji,« je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev poudaril na skupni tiskovni konferenci z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Rusijo je obiskal v okviru dvanajstdnevne mednarodne turneje, v sklopu katere je že obiskal tudi Belorusijo, po kateri bo obiskal še Ukrajino in Iran. Venezuelski predsenik je v Rusiji sicer stalni gost. Nazadnje jo je obiskal lani, ko je napovedal priznanje gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, kar je kmalu tudi uresničil.
Moskva – Najdaljši in najbolj razvpiti sodni proces v ruski zgodovini, ki poteka proti nekdanjemu solastniku propadlega naftnega podjetja Jukos Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu tesnemu sodelavcu Platonu Lebedevu, se bliža sklepni fazi. Rusko tožilstvo je namreč zatrdilo, da jim je na drugem sodnem procesu, ki poteka proti njima, že uspelo dokazati, da je kriv. Na njem mu sodijo zaradi prilastitve 6,8 milijarde od skupaj 11,2 milijarde evrov dobička, kolikor ga je podjetje ustvarilo med letoma 1999 in 2003, ter kraje 350 milijonov ton nafte. Hkrati so sporočili, da mu bodo kazen skrajšali v skladu s predsedniškim odlokom o nižjih kaznih za gospodarski kriminal, kar pa za najbolj znanega ruskega zapornika verjetno ni kaj prida tolažba.
Moskva – »Danes je Ukrajina enako kot Evropa odločena, da se bo pridružila Evropski uniji. Nadaljevali bomo protikorupcijske reforme, ki so glavni test za države, ki želijo postati članice EU. Skorumpirani politiki in birokrati so ustvarili sistem, ki je uničil ukrajinsko gospodarstvo in je zadnjih 20 let onemogočal naš razvoj,« je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič poudaril v četrtek med uradnim obiskom v Litvi. Tako se je odzval na nedavne obtožbe o poneverbah in pranju denarja, v katere je po trditvah ukrajinske vlade vpletena nekdanja premierka Julija Timošenko.
Moskva – »Med nami so še vedno resne razlike, vendar se o njih ne bojimo razpravljati,« je med obiskom v Moskvi izjavil britanski zunanji minister William Hague. V Rusiji je bil prvič v tej vlogi, sprejela pa sta ga tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov kot predsednik Dmitrij Medvedjev. Srečanje v Kremlju dokazuje, da sta se državi dejansko odločili odpraviti zastoj v dvostranskih odnosih, ki je nastal, ko je v Londonu zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem umrl nekdanji ruski obveščevalec Aleksander Litvinenko. Zavezo o otoplitvi sta Medvedjev in britanski premier David Cameron sprejela na srečanjih ob robu poletnih zasedanj G8 in G20.
Moskva – Prve parlamentarne volitve v Kirgiziji, zdaj prvi parlamentarni demokraciji v Srednji Aziji, ki vse od razpada Sovjetske Zveze goji tradicijo močnih predsednikov, so minile mirno in demokratično, je ocenila začasna predsednica države Roza Otunbajeva, pritrdili pa so ji tudi mednarodni opazovalci. »V zadnjih letih sem spremljal že mnoge volitve v Srednji Aziji, in lahko rečem, da so bile te prve, na katerih nisem mogel vnaprej napovedati izida,« je bil zadovoljen Morten Høglund, opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Moskva – Sedemmilijonski Tadžikistan, najrevnejša nekdanja sovjetska republika v srednji Aziji od petih, se je znašel na robu nove državljanske vojne. Ves september so od tam poročali o napadih na vladne sile, ki so jih oblasti pripisale islamskim skrajnežem, tudi tistim iz ruskega Kavkaza ter sosednjih Afganistana in Pakistana. Opozicija nasprotno vztraja, da za vsem skupaj stojijo oblasti, ki želijo na območjih velikega nezadovoljstva z režimom avtoritarnega predsednika Emomalija Rahmonova ustvariti izredne razmere, v katerih bi za zapahe spravili vso opozicijo. Zaradi obračunavanja z opozicijo pod pretvezo islamistične grožnje se islam ne radikalizira le v Tadžikistanu, ampak po vsej srednji Aziji, je med drugim sporočilo v dokumentarnem filmu z naslovom Mit radikalnega islamizma v srednji Aziji, ki ga je posnel danski novinar Michael Andersen.
Moskva – V petmilijonski Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, bodo jutri parlamentarne volitve. Za parlamentarno demokracijo so se volivci odločili na referendumu, ki so ga pripravili po že drugi nasilni revoluciji v manj kot petih letih, s katero so z oblasti odstranili najprej predsednika Askarja Akajeva, nato pa še njegovega predhodnika Kurmanbeka Bakijeva. Po dvajsetletni praksi močnih predsednikov in klanskega nasledstva, ki je značilnost celotne Srednje Azije, je Kirgizija postala prva parlamentarna demokracija v regiji. Sanobar Šermatova, analitičarka spletnega časopisa Fergana.ru in izjemna poznavalka tega območja, je za Delo spregovorila o trenutnih političnih razmerah ter krvavih poletnih nemirih na jugu države.
Moskva – Ruski borci za človekove pravice in novinarji so se poklonili spominu na preiskovalno novinarko Ano Politkovsko, ki so jo neznanci pred štirimi leti ustrelili na njenem domu v Moskvi. Žalno slovesnost so pripravili sodelavci iz neodvisnega časopisa Nova Gazeta, udeležili pa so se je številni ugledni borci za človekove pravice in njihovi somišljeniki. Politkovska, ki je umrla na rojstni dan ruskega premiera in nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, je razkrivala temne plati vojne v Čečeniji. Ne le mučenja civilistov s strani ruske vojske, ampak tudi strahote, s katerimi so se spopadali ruski vojaki. Le nekaj dni pred tragično obletnico so iz preiskovalne komisije generalnega državnega tožilstva sporočili, da bodo vnovič preiskali številne primere doslej nepojasnjenih umorov novinarjev. Človekoljubne organizacije so gesto pozdravile, hkrati pa opozorile, da bodo verjele šele, ko bodo besedam sledila tudi dejanja.