Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V armenski prestolnici Erevan poteka dvodnevni vrh Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), ki je nekakšen ruski odgovor na zvezo Nato, s katerim si Moskva prizadeva ohraniti vodilno vlogo na postsovjetskem prostranstvu. To ji za zdaj odlično uspeva in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je z armenskim vodstvom še pred uradnim začetkom vrha sklenil dogovor o podaljšanju najemne pogodbe za nekdanje sovjetsko vojaško oporišče do leta 2044. Tako bo Rusija le še okrepila vojaško navzočnost na Južnem Kavkazu, koridorju za strateške plinovode in naftovode, po katerih kaspijski plin in nafta tečeta na Zahod.
Moskva – Predsednika Rusije in Pakistana, držav, ki z Afganistanom zgodovinsko nista imeli najbolj rožnatih odnosov, sta afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaiju zagotovila odločno podporo v boju proti terorizmu. Zavezo sta izrekla na štiristranskem vrhu v Sočiju, ki se ga je poleg ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija in Karzaija udeležil še predsednik Tadžikistana Emomali Rahmonov. Rusijo še zdaj pekli boleč umik Rdeče armade iz Afganistana, kjer je padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, zato na »pokopališče imperijev« ne namerava poslati svojih vojakov, iz t. i. velike igre, ki sta jo v 19. stoletju začela britanski in ruski imperij, pa se tudi ne namerava umakniti. V regiji si spet prizadeva za vodilno vlogo.
Moskva – V Kirgiziji je junija divjalo etnično nasilje, aprila je nasilni prevrat z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, zdaj pa se je tam začela kampanja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra in na katerih se bo za sedeže v parlamentu potegovalo kar 57 političnih strank. Poznavalci razmer napovedujejo burno volilno jesen, ki bo polna predvolilnih in povolilnih nemirov, zaradi česar je začasna predsednica Roza Otunbajeva varnostnim silam na eksplozivnem jugu države že odredila stanje povečane pripravljenosti.
Moskva – Proti ruskemu glavnemu mestu se s severozahoda pomika ciklon, ki s seboj prinaša dež, točo in veter z močjo 20 metrov na sekundo, napovedujejo meteorologi. Po hudi vročini in strupenem smogu se prestolnici torej obetajo še silovita neurja, ki so v noči na ponedeljek že divjala na severozahodu Rusije. Brez elektrike je ostalo 90.000 ljudi, podrta drevesa pa so povzročala zamude v cestnem in železniškem prometu. Strokovnjaki opozarjajo, da Rusija na neurja prav tako ni pripravljena, kot ni bila na ekstremne temperature, zaradi katerih v državi še zdaj divjajo gozdni požari.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
Moskva – V Rusiji se še naprej spopadajo z gozdnimi požari, najbolj skrb vzbujajoče informacije pa prihajajo iz regije Brjansk na zahodu države, ki je radioaktivno onesnažena še iz časov černobilske jedrske katastrofe. Ker je tudi tam gorelo, bi se radioaktivni delci ob močnem vetru lahko razširili celo do Moskve in držav vzhodne Evrope, opozarja starosta ruskega ekološkega gibanja Aleksej Jablokov.
Moskva – Pri poslovnem dnevniku Vedomosti so objavili tri javnomnenjske ankete, ki dokazujejo, da so v Rusiji vse bolj nezadovoljni s svojimi političnimi predstavniki. Podpora ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu je padla na najnižjo točko v zadnjih nekaj letih. Še bolj presenetljivo je, da so tak trend zaznali še pred izbruhom požarov, ki bodo po mnenju poznavalcev še dodatno oklestili naklonjenost vladajoči eliti. Celo Putin, ki je že dolgo najbolj priljubljen ruski politik in mu je v zlatih časih zaupalo več kot 70 odstotkov državljanov, utegne pristati pri zgolj 40 odstotkih, je napovedal vodilni raziskovalec z Inštituta za sociologijo Ran Leontij Bizov.