Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
Moskva – Oblasti separatistične gruzinske pokrajine Abhazije so po zgledu Južne Osetije včeraj pozvale mednarodno skupnost in Rusijo k priznanju neodvisnosti. Rusija je že prej tudi uradno umaknila trgovinske, gospodarske, finančne in transportne sankcije proti separatistični pokrajini, s čimer je sprožila ostro reakcijo Gruzije, ki si tam že dolgo neuspešno prizadeva za vzpostavitev nadzora. Pred tem je k priznanju neodvisnosti že pozvala tudi Južna Osetija. »Precedens Kosova je prepričljiv argument,« so zapisali v resoluciji, ki jo je v torek sprejel južnoosetinski parlament.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Moskva – »Rusija bo pri politiki do Abhazije in Južne Osetije prisiljena upoštevati razvoj dogodkov na Kosovu,« je po srečanju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova s predsednikoma de facto samostojnih, mednarodno pa nepriznanih gruzinskih pokrajin Sergejem Bagapšem in Eduardom Kokoitijem zapisalo rusko zunanje ministrstvo. Hkrati je poudarilo, da je Rusija vsekakor zavezana spoštovanju mednarodnega prava in si bo še naprej prizadevala za mirno rešitev zamrznjenih konfliktov na južnem Kavkazu.
Moskva – V luči poročil o skorajšnji enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova in takojšnjem priznanju s strani evropskih držav Rusija znova opozarja. Evropsko unijo svari, da bo to imelo negativne posledice za nadaljevanje evropsko-ruskega dialoga. Analitiki med možnimi ruskimi protiukrepi na razglasitev neodvisnosti poleg prihoda ruske vojske omenjajo še prekinitev dobave plina Evropi, podporo neodvisnosti separatističnim pokrajinam na ozemlju nekdanje SZ in blokado vstopa Kosova v mednarodne organizacije.
Moskva – »Če bodo končni rezultati potrdili, da sem zmagal že v prvem krogu, bom sprejel čast in odgovornost in bom Gruziji služil še nadaljna štiri leta. Zahvaljujem se vsem, ki so me podprli in vsem, ki so sodelovali na volitvah,« je po objavi prvih volilnih napovedi, v katerih so mu namerili 53,8-odstotno podporo, izjavil dosedanji gruzinski predsednik Mihail Saakašvili.
Moskva – »Upam, da bodo naši prijatelji na Zahodu sprejeli trdno stališče, da kosovskega primera ne gre prenašati na Gruzijo. Z drugimi besedami: Kosovo je sui generis,« je k zaščiti ozemeljske celovitosti Gruzije, v intervjuju za Financial Times, pozval gruzinski zunanji minister Lado Gurgenidze. V primeru, da bosta na krilih kosovske neodvisnosti to razglasili tudi nepriznani gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija in Abhazija, pričakuje Tbilisi podporo Zahoda.
Moskva – Ruska raziskovalna odprava, ki je prejšnji teden na globini 4300 metrov pod Severnim tečajem zapičila rusko zastavo, se je v torek zmagoslavno vrnila v domovino. Raziskovalce je na moskovskem letališču Vnukovo pričakala navdušena množica z ruskimi zastavami in steklenicami šampanjca. Vodja odprave, polarni raziskovalec in poslanec v dumi Artur Čilingarov je na sprejemu kategorično zatrdil, da ostre kritike, namenjene ruski odpravi, ne morejo zasenčiti dejstva, da je bila Arktika vedno ruska.
