Moskva – »Mi smo spremenili svoj pogled na Rusijo, Rusija pa je spremenila svoj pogled na Nato. Drug do drugega imamo mnogo zahtev in dvomov, vendar smo kljub temu sprejeli vektor sodelovanja. Najprej se je treba dogovoriti o podrobnosti prihodnjega sodelovanja o protiraketnem ščitu v evroatlantskem prostoru. Razdeliti si je treba vloge in pristojnosti. Čakajo nas dolge konzultacije pod geslom več medsebojnega zaupanja in sodelovanja,« je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen sklenil dosežke »ruskega« dela vrha Nata v Lizboni. Tudi zaradi zbliževanja z Rusijo je s sodelavci nazdravil »zgodovinskemu vrhu«, posnetke praznovanja pa objavil na Facebooku. Vsaj kar se tiče Moskve, utegne biti praznovanje prenagljeno, saj Nato tudi v zadnji ruski vojaški doktrini ostaja glavni sovražnik.
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Moskva – Na obisku v Rusiji je bil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rassmussen. Z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom se je pogovarjal o krepitvi sodelovanja med Rusijo in zavezništvom. Njegov obisk je priprava na bližnji vrh Nata v Lizboni, kjer naj bi sprejeli novo strategijo za 21. stoletje, v kateri so namenili veliko pozornost tudi Rusiji. »Želimo si, da bi v njej upoštevali naše varnostne interese, da širitev Nata ne bi postala avtomatska in da bi naši odnosi temeljili na partnerstvu,« so svoje želje sporočili v Kremlju.
Moskva – V petmilijonski Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, bodo jutri parlamentarne volitve. Za parlamentarno demokracijo so se volivci odločili na referendumu, ki so ga pripravili po že drugi nasilni revoluciji v manj kot petih letih, s katero so z oblasti odstranili najprej predsednika Askarja Akajeva, nato pa še njegovega predhodnika Kurmanbeka Bakijeva. Po dvajsetletni praksi močnih predsednikov in klanskega nasledstva, ki je značilnost celotne Srednje Azije, je Kirgizija postala prva parlamentarna demokracija v regiji. Sanobar Šermatova, analitičarka spletnega časopisa Fergana.ru in izjemna poznavalka tega območja, je za Delo spregovorila o trenutnih političnih razmerah ter krvavih poletnih nemirih na jugu države.
Moskva – Predsednika Rusije in Pakistana, držav, ki z Afganistanom zgodovinsko nista imeli najbolj rožnatih odnosov, sta afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaiju zagotovila odločno podporo v boju proti terorizmu. Zavezo sta izrekla na štiristranskem vrhu v Sočiju, ki se ga je poleg ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija in Karzaija udeležil še predsednik Tadžikistana Emomali Rahmonov. Rusijo še zdaj pekli boleč umik Rdeče armade iz Afganistana, kjer je padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, zato na »pokopališče imperijev« ne namerava poslati svojih vojakov, iz t. i. velike igre, ki sta jo v 19. stoletju začela britanski in ruski imperij, pa se tudi ne namerava umakniti. V regiji si spet prizadeva za vodilno vlogo.
Neustavljivo privlačne, komunikativne, izobražene in polne intrig – so lastnosti, ki jih v vohunskih trilerjih pripisujejo ruskim vohunkam. In kot da bi bila realnost posnetek umetnosti in ne obratno, kot tako opisujejo tudi 28-letno Anno Chapman, alias Anjo Kušenko, ki se je znašla v središču odmevnega rusko-ameriškega vohunskega škandala. »Izjemno izurjena agentka« in »izkušena prevarantka«, kakor so jo označili ameriški tožilci, je menda spodbudila aretacijo enajstih domnevnih ruskih vohunov, ki se je pred dnevi zgodila v Združenih državah Amerike.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
Moskva – Ruski časniki so na predvečer konference o Afganistanu objavili izhodišča, s katerimi je v London odpotovala ruska delegacija. Razkrili so, da bo Rusija poskušala za svoja podjetja pridobiti pravico za obnovo 142 tovarn in infrastrukturnih objektov, ki so jih med leti 1952 in 1988 zgradili sovjetski strokovnjaki. Gre za hidroelektrarno Pul-i-Kumri na reki Kunduz, jez Naglu na reki Kabul, predor Salang skozi gorovje Hindukuš in tovarno gnojil v Mazar-i-Sharifu. Po nekaterih podatkih naj bi omenjeni objekti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljali kar 60 odstotkov afganistanskega BDP.
