Moskva – S tekmo med Grčijo in Poljsko se bo jutri na osrednjem poljskem štadionu v Varšavi začelo evropsko nogometno prvenstvo. Nogometne oblasti si bodo oddahnile, saj je nekaj časa kazalo, da bodo morali prestižni športni dogodek zaradi neustrezne infrastrukture v državah gostiteljicah prestaviti.
Moskva – Nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko so sredi tedna pod nadzorom nemškega zdravnika iz zapora premestili v bolnišnico, kjer se zdravi zaradi bolečin v hrbtenici. Opustila je gladovno stavko, ki jo je začela po domnevnem nasilju zaporniških paznikov.
Moskva – EU je odpovedala srečanje z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, na katerem naj bi uskladili še zadnje podrobnosti pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in ustanovitve prostotrgovinskega območja. Zaušnica iz Bruslja je posledica obsodbe nekdanje premierke, ki so jo v Evropi označili za politično motivirano.
Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu se je začela sodna obravnava proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero se je pred dvema letoma končal najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor, med katerim so evropski porabniki kar 12 dni ostali brez svežih pošiljk modre energije. Pred sodiščem, kjer so obravnavo po enournem prerekanju preložili na 4. julij, je Timošenkovo pričakala množica privržencev in novinarjev. »Začela se je farsa, imitacija sojenja, ki ga je ukazal in organiziral predsednik Viktor Janukovič,« je s prstom pokazala na političnega tekmeca še iz časov oranžne revolucije pred sedmimi leti. Janukovič se je na obtožbe odzval z besedami: »Nihče ni bolj zainteresiran za pravičen sodni proces kakor jaz.«
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov, ki je od ruske meje oddaljeno le nekaj deset kilometrov, je bilo rusko-ukrajinsko vrhunsko srečanje, ki je potrdilo, da je z menjavo oblasti v Ukrajini nastopilo obdobje boljših odnosov med državama. To je dobra novica tudi za Evropo, ki je v času oranžne vladavine pogosto trepetala pred plinskimi spori.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Ukrajina je dobila novo vladajočo koalicijo, v kateri sodelujejo Stranka regij, Komunisti in blok predsednika parlamenta Volodimirja Litvina ter nekateri poslanci iz drugih parlamentarnih strank. To omogoča pred dnevi sprejeti amandma h koalicijski zakonodaji, ki je sprožil ostre kritike opozicije. Zaradi njega so poslanci, zvesti nekdanji premierki Juliji Timošenko in nekdanjemu predsedniku Viktorju Juščenku, v parlamentu celo bojkotirali glasovanje o novi vladi. Tabor Timošenkove je amandma označil za ustavni coup d'etat, saj ukrajinska ustava pravi, da lahko v koalicijo vstopajo samo stranke, ne pa tudi posamezniki. Napovedali so še, da se bodo proti tem spremembam bojevali z vsemi sredstvi.
Moskva– »S takšnimi volitvami, kakršne smo imeli, nikoli ne bom priznala legitimnosti Janukovičeve zmage,« je premierka in poražena predsedniška kandidatka Julija Timošenko menda zatrdila na zaprtem zasedanju svoje stranke. Pred javnostjo se je skrivala, zato so o njenih namerah govorili predvsem njeni najtesnejši sodelavci. Napovedali so, da bodo v nekaterih volilnih enotah zahtevali ponovno štetje glasov, če pa se bodo njihovi sumi o volilnih goljufijah potrdili, bodo na sodišču spodbijali končni izid in morebiti zahtevali celo tretji krog. Pred petimi leti je prav v tretjem krogu prišel na oblast sedanji predsednik Viktor Juščenko, Viktor Janukovič pa se je moral umakniti v opozicijo.
