Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama je na prvem uradnem obisku gostil gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je eden od najbolj zvestih ameriških zaveznikov.
Moskva – Ruska zunanja politika sodi po ustavi med pristojnosti predsednika, kar naj bi po predsedniških volitvah 4. marca spet postal sedanji premier Vladimir Putin, ki slovi po ostri retoriki in besednih spopadih z Zahodom.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi obletnice zadnjih izdihljajev Sovjetske zveze zelo zaposlen. Najprej je gostil svet Evrazijske gospodarske skupnosti in Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta, včeraj pa je nadaljeval druženje s predsedniki nekdanjih sovjetskih republik.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – V Rusiji zagnano razpravljajo o vstajah v arabskem svetu, predvsem v Libiji, s katero je Rusija v zadnjih mesecih sklenila cvetoče energetske in orožarske posle. Strokovnjaki se povečini strinjajo, da kaže vrenje delno pripisati notranjemu nezadovoljstvu zaradi revščine, brezposelnosti ter zastarele in skorumpirane elite, hkrati pa dodajajo, da gotovo ni šlo brez zunanje spodbude. Celo v strokovnih krogih postaja vse bolj priljubljena teorija o ameriški zaroti, ki se utegne z Bližnjega vzhoda kmalu preseliti na postsovjetsko prostranstvo in celo v samo Rusijo. Ruski strokovnjaki svarijo ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in poudarjajo, da je treba najti rešitev v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemajo pa se tudi za aktivnejšo vlogo Arabske lige kot alternative zahodnemu vmešavanju.
Moskva – Januarski samomorilski napad na letališču Domodedovo, v katerem je življenje izgubilo 36 ljudi, več kot 150 pa je bilo ranjenih, je dobil epilog: na začetku tedna je odgovornost zanj prevzel samooklicani vodja Kavkaškega emirata Doku Umarov, preiskovalci pa so s pomočjo analize DNK ugotovili, da se je v dvorani za mednarodne prihode razstrelil 20letni prebivalec inguške vasi AliJurt Magomed Jevlojev. V priporu sta še njegov 16letni brat Ahmed in 22letna sestra Fatima, saj so preiskovalci na njunih rokah domnevno našli sledi eksploziva, zato sklepajo, da sta pomagala pri izdelavi smrtonosne bombe. Za zapahi sta že tudi sovaščana Islam Jevlojev in Ahmed Aušev, ki je menda samomorilca odpeljal na avtobusno postajo, ter Bašir Kamhojev, ki v Ingušetiji domnevno rekrutira samomorilske napadalce. Napad na Domodedovu je bil menda maščevanje za smrt uporniškega voditelja Bekhana Bogatirjova, ki je bil ubit avgusta lani in je bil poročen z napadalčevo sestro Fatimo. »Sodelujem s preiskovalci,« je za AFP povedal oče samomorilca, ki zatrjuje, da o sinovih načrtih ni vedel nič.
Moskva – V devetmilijonskem Azerbajdžanu, ki leži v energetsko bogatem kaspijskem bazenu, so potekale parlamentarne volitve, na katerih se je 700 kandidatov potegovalo za sedež v 125-članskem parlamentu oziroma milli mejlisu. Za zdaj so kar 64 sedežev zasedali poslanci vladajoče stranke Yeni Azerbajdžan oziroma Novi Azerbajdžan, ki je lojalna avtoritarnemu predsedniku Ilhamu Alijevu. Njegovim lojalistom se tudi tokrat obeta prepričljiva zmaga, ki jo opozicija povezuje z volilnimi prevarami, zaradi česar so se volitve pred petimi leti končale z množičnimi protesti, hkrati pa zgovornim molkom Zahoda. Evropska unija molči, ker si obeta, da bo Azerbajdžan postal glavni dobavitelj plina za plinski projekt Nabucco, s katerim bi se otresla energetske odvisnosti od Rusije, Združene države pa, ker prek Azerbajdžana v Afganistan potujejo ameriški vojaki in oprema.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, posvečen krepitvi sodelovanja med Rusijo in Nemčijo, ki je največja ruska trgovinska partnerica. Blagovna menjava je pred krizo znašala kar 57 milijard ameriških dolarjev, nemške investicije v Rusiji pa dosegajo kar 17 odstotkov vseh investicij. »Nemčija je naš glavni strateški partner, s katerim imamo na tisoče poslovnih kontaktov. Gospodarsko sodelovanje med državama je okrevalo in je skorajda na ravni iz leta 2008,« je na skupni tiskovni konferenci poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dal je vedeti tudi, da Nemčijo vidi kot gibalo novoustanovljenega evropsko-ruskega partnerstva za modernizacijo.
Moskva – V Gorskem Karabahu, mednarodno nepriznani, a de facto samostojni separatistični enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci, so bile v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih so se v 33-članski parlament prebile tri provladne stranke, ki so bile tam zastopane že doslej. Večjo pozornost kakor same volitve si zato zaslužijo ostri odzivi, s katerimi se je na glasovanje v uporni južnokavkaški regiji s komaj 138.000 prebivalci, odzvala mednarodna skupnost
