Mette Petersen je pri Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca zadolžena za Zahodni Balkan, zato podrobno spremlja kolone migrantov, ki se po zahodni balkanski poti zgrinjajo proti severu.
Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
O sebi pravi, da je relikt. Kot novinar, predstavnik za tisk in generalni konzul je bil aktiven že v nekdanji Jugoslaviji. Služboval je v kar 11 državah, bil je tudi slovenski zunanji minister. Zdaj je že drugič poslanec evropskega parlamenta, v katerem se velikokrat počuti kot »glas vpijočega v puščavi« oziroma »samotni jezdec«.
Konec tedna se bo iztekel rok, ki ga je Rusija dala Ukrajini, da poravna zamujeno plačilo za plin, sicer ji bo ruski plinski monopolist Gazprom ustavil pošiljke, kar je v preteklosti pripeljalo do motenj dobav plina Evropi, je v sredo na srečanju s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom poudaril ruski predsednik Vladimir Putin. Odločitev ukrajinskih oblasti, da ustavijo dobavo plina na uporni vzhod države, je primerjal kar z »genocidom«.
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Moskva – Rusija je včeraj držala besedo. Kmalu po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času so na postaji za črpanje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino slovesno odprli plinske ventile. To so storili pod budnim očesom predstavnikov Gazproma, Naftogaza in evropske komisije ter množice novinarjev, ki so potrdili, da je ruski plin po sedmih dneh vendarle stekel proti Evropi.
Namestnica predsednika ruske dume Ljubov Konstantinovna Sliska je nesporna prva dama ruske politike, saj je ena prvih žensk, ki je v Rusiji zasedla pomembno politično funkcijo. Za oranje ledine jo je izbral nekdanji predsednik Vladimir Putin, ki je želel okrepiti prisotnost žensk v ruski politiki. Zaradi tega je nemudoma dobila vzdevek Putinove varovanke.
Moskva – »Nekatera predsedstva Evropske unije se bolj počasi odzivajo, ko je treba druge države podpreti pri sporih z Moskvo. Kako odločno ste se pripravljeni postaviti za Veliko Britanijo ali Estonijo, če se bodo njuni spori z Rusijo nadaljevali?« S tem vprašanjem je novinar Reutersa na predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Moskvi izzval slovenskega veleposlanika Andreja Benedejčiča. Če bi sodili po veleposlanikovih odgovorih na vprašanja o slovenskih stališčih do Kosova, Slovenija pri odnosu do Rusije v prihodnjih mesecih ne bo prav nič slepomišila.
Moskva –V navzočnosti gospodarskih ministrov obeh držav sta italijanska družba Eni in ruski plinski monopolist Gazprom podpisala memorandum o gradnji plinovoda South stream, po katerem naj bi čez Črno morje tekel plin iz Rusije v Evropsko unijo. Projekt za zdaj še načrtujejo in analizirajo ekonomičnost, od tega pa bo tudi odvisna dejanska zmogljivost plinovoda. Po besedah ruskega ministra za industrijo in energetikoViktorja Hristenkanaj bi po njem na leto steklo 30 milijard kubikov plina, kar nekako ustreza skupni letni porabi Bolgarije in Grčije.
