Direktor Centra za evropske transformacije v Minsku Andrej Jahorau je odločen zagovornik proevropske Belorusije, pri čemer ga podpira 37 odstotkov sodržavljanov. Polovica Belorusov je prorusko usmerjenih, kar je po njegovem predvsem rezultat medijskega prostora, ki je precej bolj kot Evropski uniji naklonjen Rusiji.
Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je tri tedne po uvedbi najostrejših ukrepov EU proti njegovemu režimu odobril prošnjo za pomilostitev dveh političnih zapornikov – najvidnejšega opozicijskega voditelja Andreja Sannikova in Dmitrija Bondarenka.
Moskva – Nekdanjega beloruskega predsedniškega kandidata Aleśa Mihaljeviča so skupaj s šestimi drugimi kandidati zaprli po množičnih opozicijskih protestih, ki so izbruhnili po spornih predsedniških volitvah pred dvema letoma, na katerih je zmaga že šestič pripadla avtokratu Aleksandru Lukašenku.
Zadnji evropski diktator
Moskva – Po usmrtitvi Vladislava Kovaljova in Dmitrija Konovaljova, le štiri mesece potem, ko ju je sodišče spoznalo za kriva napada na podzemno železnico v Minsku, visoki predstavniki EU razmišljajo o uvedbi širokih gospodarskih sankcij proti »zadnji diktaturi v Evropi.«
Moskva – Evropska unija je določila sedemdnevni rok za vrnitev veleposlanikov in veleposlanic držav članic v Belorusijo, od koder so jih umaknili po evropsko-beloruski diplomatski vojni, ki je sledila razširitvi sankcij proti predstavnikom beloruskega režima.
Moskva – Odnosi med EU in Belorusijo še nikoli niso bili tako spodkopani. V ozadju diplomatske vojne je odločitev o razširitvi sankcij proti predstavnikom beloruskega režima, ki po zaslugi Slovenije ni tako obsežna, kot si je želela večina članic Unije.
Varšava – Ko so v Bruslju razpravljali o razširitvi sankcij proti Belorusiji, ki predvsem po zaslugi slovenske diplomacije niso tako obsežne, kot so si želeli predstavniki večine drugih članic Evropske unije, je v Varšavi potekala mednarodna konferenca o dolgoročnih perspektivah Belorusije.
Moskva, Varšava – Zunanji ministri Evropske unije bodo na jutrišnjem zasedanju glasovali o razširitvi sankcij proti Belorusiji. Z njimi hočejo kljubovalni beloruski režim prisiliti k izpustitvi preostalih 12 političnih zapornikov, med katerimi so tudi opozicijski predsedniški kandidati, ki so v zaporu vse od spornih predsedniških volitev decembra 2010. V središču pozornosti se je znašla Slovenija, ker njeni pogajalci po poročanju različnih medijev nasprotujejo ostrejšim sankcijam.
