Moskva – Za posledicami radioaktivnega sevanja po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila 26. aprila 1986, je umrlo skoraj milijon ljudi, ugotavljajo v knjigi Černobil: Posledice katastrofe za ljudi in okolje vodilni ruski jedrski strokovnjak Aleksej Jablokov ter Vasilij in Aleksej Nesterenko z Inštituta za radiacijsko varnost iz Minska. V knjigi, ki so jo lani izdali pri Akademiji znanosti v New Yorku, so zapisali še, da je radioaktivno sevanje iz poškodovanega reaktorja doseglo kar deset milijard kirijev; to je kar dvestokrat več, kakor je veljalo do zdaj. »Emisije iz černobilskega reaktorja so stokrat presegle sevanje ob eksplozijah atomskih bomb, ki so ju odvrgli na Hirošimo in Nagasaki,« pojasnjuje Jablokov. O posledicah jedrske katastrofe je za Delo spregovoril beloruski disident Genadij Gruševoj, ki je zaradi odstiranja černobilske tančice postal celo prvi sovjetski politični zapornik.
Moskva – V beloruskem glavnem mestu Minsk je potekala inavguracija beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je bil konec lanskega leta s skoraj 80-odstotno podporo že četrtič izvoljen za predsednika, kar so mednarodni opazovalci označili za volilno prevaro in kar je na ulice pognalo več kot 20.000 protestnikov. Posebne policijske enote so demonstracije razgnale s silo, v zaporu pa je končalo več kot 600 protestnikov, med njimi tudi večina opozicijskih predsedniških kandidatov. Štirje od njih so še zdaj za zapahi.
Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.
»Če zares želite spoznati našo državo, potem pojdite na pokopališče. Na svežih grobovih boste videli predvsem fotografije mladih ljudi. V pomanjkanju perspektive se predajajo pijančevanju, narkomaniji, veliko je samomorov. Meni ne morejo do živega. Zrasel sem v Sovjetski zvezi in navajen sem na trpljenje,« se taksist Dima razgovori med vožnjo na tiskovno konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so jo po beloruskih predsedniških volitvah pripravili v hotelu Belorusija v Minsku.
Minsk – »V tem trenutku ne vem, kje je moj mož. Tega si nisem predstavljala niti v najbolj morečih sanjah. Pred mojimi očmi so ga odnesli z urgence,« je soproga brutalno pretepenega predsedniškega kandidata Vladimirja Nekljajeva sklenila tiskovno konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), katere predstavniki so ugotovili, da nedeljske predsedniške volitve v Belorusiji niso zadostile standardom. V čustvenem nagovoru je pozvala mednarodno skupnost, naj ji pomaga razvozlati moževo usodo, saj jo skrbi, da nima ustrezne zdravniške oskrbe. Hkrati so se pred zapor v središču Minska zgrinjali sorodniki drugih pridržanih predsedniških kandidatov, borcev za človekove pravice in novinarjev. Od devetih neodvisnih predsedniških kandidatov jih je za zapahi končalo kar sedem, priprli pa so tudi kakih 400 njihovih somišljenikov. »Od oblasti pričakujemo pojasnila o usodi zaprtih predsedniških kandidatov, novinarjev in borcev za človekove pravice,« je v hotelu Belorusija pozval predstavnik Ovseja Tony Lloyd, brutalni obračun z opozicijo pa so obsodile dejansko vse evropske prestolnice in Združene države Amerike.
Minsk – Jutri bodo v Belorusiji predsedniške volitve, na katerih se bo za še en mandat potegoval »večni« predsednik Aleksander Lukašenko, ki je na oblast že od leta 1994, z njim pa se bo pomerilo doslej največ opozicijskih kandidatov – devet. Ti so imeli po mnenju opazovalcev tudi največ možnosti za »demokratično predvolilno kampanjo« v vsej zgodovini predsedniških volitev v Belorusiji. Ne glede na to se Lukašenku obeta zmaga že v prvem krogu, saj ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira kar 71,8 odstotka volivcev. O beloruski politični realnosti smo se pogovarjali z Aleśem Łahviniecom, profesorjem politologije na Evropski univerzi za humanizem v Minsku, ki je hkrati tudi politični svetovalec daleč najbolj znanega beloruskega opozicijskega politika Aleksandra Milinkeviča iz opozicijskega gibanja Za svobodo. Ta se je na predsedniških volitvah leta 2006 z Lukašenkom pomeril kot skupni kandidat opozicije, tokrat pa je vrgel puško v koruzo, ker da je volilni rezultat, tako kakor vedno, vnaprej določen.
Moskva – V ruskem glavnem mestu je potekala vrsta srečanj, ki so bila namenjena tesnejšemu povezovanju na posovjetskem ozemlju. Na zasedanju Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), s katerim si Rusija v luči širitve zveze Nato prizadeva ohraniti vodilno vlogo na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, so se zbrali zunanji in obrambni ministri Rusije, Kirgizije, Armenije, Belorusije, Uzbekistana, Tadžikistana in Kazahstana, v Kremlju pa je bilo vrhunsko zasedanje carinske unije med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom. Na njem sta si prvič po ostrem sporu v roke segla ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki sta končala energetski spor, zaradi česar se je oddahnila tudi Evropa. Istočasno sta se temu vprašanju posvetila tudi ruski in beloruski premier Vladimir Putin in Sergej Sidorski, ki pa oreha spora nista uspela streti.
Moskva – Predvolilna kampanja pred beloruskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 19. decembra, je v polnem razmahu. Evropski politiki ugotavljajo, da je bolj svobodna, kakor so bile prejšnje, beloruski opozicijski kandidati pa opozarjajo, da je vse skupaj zgolj imitacija in da se v resnici ni nič spremenilo. Devet opozicijskih kandidatov ima tokrat resda prvič dostop do radijskih in televizijskih programov, soočili pa so se celo v predvolilni debati, ki se ji je dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko odpovedal. Sam tovrstne promocije ne potrebuje, saj v beloruskih medijih, ki so pod strogim vladnim nadzorom, tako ali tako prevladuje.
