Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je končal tridnevni obisk v Libiji in Italiji, med katerim se je srečal z libijskim voditeljem Moamerjem el Gadafijem in vnovič izvoljenim italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, s katerim ga družijo prijateljske vezi. Ena od pomembnejših tem zadnje Putinove poti v vlogi predsednika je bila energetsko sodelovanje. Tako je Gazprom z libijskim državnim naftnim podjetjem (NOC) podpisal sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, prav z Libijo pa naj bi bili povezani tudi njegovi načrti za krepitev sodelovanja z italijanskim Enijem. Libijske zaloge nafte in zemeljskega plina so med največjimi v Afriki.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
Afera Sova je v tednu, ki se izteka, dobila povsem nove razsežnosti z domnevnim prisluškovanjem hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in Janezu Janši, ko je bil še v opoziciji. Se kaj takega lahko zgodi samo pri nas? Ne. Prisluškuje se po vsem svetu – od Washingtona do Moskve in od Londona do Rima. Obvezni del prisluškovalnih afer so poleg obveščevalcev še politiki, mična dekleta, ki se dobro znajdejo med svileno posteljnino, in kakšen kozarček vodke preveč. Dopisniki Dela so popisali nekaj odmevnejših afer po svetu.
Evropska komisija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ravnanjem ruske policije, ki se je med opozicijskimi protesti v Moskvi in Sankt Peterburgu minuli konec tedna pravila na nasprotnike predsednika Vladimirja Putina z gumijavkami in 350 protestnikov priprla. Nemčija, ki trenutno predseduje EU, je za nesprejemljivo označila aretacijo številnih pripadnikov sedme sile.
