Kijev – Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je bila zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo obsojena na sedem let zapora, prisodili pa so ji tudi triletno prepoved opravljanja državne službe. Sodišče je odločilo še, da je ukrajinsko plinsko podjetje Neftogaz s svojim ravnanjem oškodovala za skoraj 140 milijonov evrov, ki jih bo morala povrniti v celoti. »S to obsodbo se je Ukrajina vrnila v leto 1937, ko so se pri nas dogajale množične represije. Danes moramo biti močni. Avtoritarnemu režimi so šteti dnevi!« je Timošenkova ostala neuklonljiva tudi po obsodbi, ki je ni raztrgala samo Evropska unija, ampak tudi Rusija.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.
Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Po razpletu uganke, kdo bo prihodnji ruski predsednik – kot kaže, bo to sedanji premier Vladimir Putin, ki naj bi ga na čelu vlade zamenjal sedanji predsednik Dmitrij Medvedjev –, so v Rusiji dobili novo uganko. Sprožil jo je dolgoletni finančni minister Aleksej Kudrin, ki je ob robu zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke napovedal, da zaradi različnih pogledov na vodenje gospodarstva ne namerava sodelovati v morebitni vladi Medvedjeva, včeraj pa je celo ponudil odstop, ki ga je predsednik tudi sprejel. Odhod Kudrina, ki med zahodnimi investitorji uživa veliko zaupanje, bi po mnenju analitikov močno omajal naložbeno klimo v Rusiji in izjemno negativno vplival na rusko gospodarstvo.
Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je na vrhuncu globalne gospodarske krize s 18-odstotnim padcem proizvodnje zabeležila najhujšo recesijo v Evropski uniji, so konec tedna potekale predčasne parlamentarne volitve, do katerih je pripeljala razpustitev parlamenta (saeime), ki ga je nekdanji predsednik Valdis Zalters zahteval zaradi razvpitih korupcijskih afer, državljani pa so to potrdili še na referendumu. Glede na izid volitev lahko sklepamo, da je vladna kriza pripeljala do vrnitve Rusov v velikem slogu. Na volitvah je namreč zmagala stranka ruske manjšine Harmonična sredina (HC), zagovornica interesov v Latviji živečih Rusov, ki sestavljajo dobrih 27 odstotkov prebivalstva.
Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – Po aretaciji nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko so napetosti v Ukrajini na vrelišču, zato je že mogoče slišati primerjave z oranžno revolucijo leta 2004, ki je na oblast pripeljala proevropsko usmerjene politike, med drugim tudi Timošenkovo. Njeni privrženci napovedujejo »Novi Majdan« kot so po glavnem kijevskem trgu z imenom Majdan Nezaležnost (Trg neodvisnosti) poimenovali burne dogodke izpred sedmih let. Prvi večji shod napovedujejo za danes, ko naj bi v Kijev prispelo tudi več avtobusov njenih privržencev iz Lvova na zahodu države. Varnostne službe so menda dvema avtobusoma že prekrižale načrte.
Moskva – Rusija ima tretje največje finančne rezerve na svetu, ki znašajo 530 milijard ameriških dolarjev. Kar tretjina jih je vezanih na dolar, zato v Rusiji pozorno spremljajo ameriško dolžniško sago. V prvi polovici letošnjega leta so za kar 30 odstotkov zmanjšali obseg rezerv v dolarskih finančnih instrumentih, odstotek dolarskih naložb pa nameravajo v prihodnosti še oklestiti, je svetovalec ruskega predsednika Arkadij Dvorkovič napovedal že na junijskem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu. Premier Vladimir Putin se je na ameriško dolžniško krizo odzval z oživitvijo pozivov k alternativnim rezervnim valutam, ruski strokovnjaki pa s svarili pred novo svetovno gospodarsko krizo, ki bi jo kaj lahko sprožili hkratni krizi v ZDA in v evrskem območju.
