Moskva – Po mesecu dni mirnih protestnih shodov je v gruzinskem glavnem mestu v sredo zvečer prvič izbruhnilo nasilje. Stvari so ušle izpod nadzora, ko je kakšnih dva tisoč protestnikov pred glavno policijsko postajo zahtevalo izpustitev treh predstavnikov opozicije, ki jih je policija priprla dan prej. Po trditvah predstavnika notranjega ministrstva je nekaj demonstrantov poskušalo preplezati ograjo, zato je bila policija prisiljena posredovati z gumijevkami. Med ranjenimi je tudi Georgij Gačečiladze, slavni gruzinski pevec in satirik, ki je že dolgo gonilna sila opozicijskega gibanja. Po incidentu je zgubil zavest in zdaj v kritičnem stanju leži v bolnišnici.
Moskva – Na štiridnevnem uradnem obisku v Rusiji je predsednik palestinske uprave Mahmud Abas, ki se v ruski prestolnici mudi že drugič v manj kot štirih mesecih. Obisk je pripeljal do svojevrstnega paradoksa, saj je rusko vodstvo palestinskim oblastem na eni strani obljubilo skorajšnjo pripravo mirovne konference po zgledu tiste iz Annapolisa, po drugi pa jih je opremila z veliko količino orožja, s katerim želi okrepiti palestinske varnostne sile.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva – Belorusija je bila na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v ponedeljek uradno vključena v t. i. vzhodno partnerstvo, mednarodni forum, v katerega so bile povabljene še Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Forum naj bi olajšal dogovarjanje o svobodnem pretoku storitev in kmetijskih pridelkov in poenostavljenem vizumskem režimu. Cilj partnerstva, ki bo uradno zaživelo 7. maja, ko bo v Pragi vrhunsko srečanje, je zbliževanje Bruslja z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, ne pa tudi članstvo teh držav v Evropski uniji. Pobudo za njegovo ustanovitev sta maja 2008 dali Poljska in Švedska.
