»Na tem svetu ni ničesar, kar ne bi imelo svojega prelomnega trenutka,« je Henri Cartier-Bresson, legendarni francoski fotograf in utemeljitelj modernega fotožurnalizma, zapisal v predgovoru k zbirki fotografij, ki so leta 1952 izšle tako pod naslovom Prelomni trenutek (The Decisive Moment) kot Ukradene podobe (Images à la Sauvette). Naslovnico je ilustriral njegov prijatelj Henri Matisse, le eden v vrsti velikih umetnikov in mislecev, ki jih je fotografski mojster ujel na svojo leico.
V Ukrajini volijo novega predsednika, kar so prve volitve po razvpiti oranžni revoluciji, o kateri je v Kijevu trenutno težko slišati dobro besedo. Zaradi razočaranja nad njenimi dosežki bo največ glasov najverjetneje dobil poraženec izpred petih let, predsednik Stranke regij in dvakratni premier Viktor Janukovič, ki pa mu bo za zmago v prvem krogu najverjetneje zmanjkalo glasov.
Moskva – Potem ko je ruska vlada v začetku decembra sprejela odločitev o povišanju dajatev na uvožena vozila, državo že drugi teden pretresajo protesti. Najbolj burno je na vzhodu države, zlasti v Vladivostoku, kjer je že prejšnji teden demonstriralo šest tisoč ljudi, ki so poleg znižanja avtomobilskih carin zahtevali tudi odstop premiera Vladimirja Putina. V soboto in včeraj se jih je na neprijavljenem shodu zbralo okoli tisoč, z njimi pa so grobo obračunale posebne policijske enote Omon. Solidarnostni protesti so bili tudi v Moskvi, Sankt Peterburgu, Novosibirsku in Krasnojarsku, na njih pa se je zbralo po nekaj sto ljudi. Policija na teh shodih ni posredovala.
Suhumi, Soteska Kadori – Utrip v Suhumiju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Abhazije, je umirjen. Morda celo najbolj od vojne z Gruzijo leta 1992, sledi katere so še vidne na poslopjih sicer veličastnih neoklasicističnih palač in počitniških vil. Zdi se, kot da bi se z avgustovskim ruskim priznanjem v ta konec sveta vrnila spokojnost iz časov, ko se je Abhazija še kitila z nazivom sovjetska riviera. Celo moški, ki na obali Črnega morja preživljajo dneve ob igranju domin, kart in šaha, pa seveda ob kavi za 0,14 evra, prvič po dolgem času ne razpravljalo o politiki in možnosti nove vojne. »Zdaj nas varuje Rusija. Ničesar se ne bojimo. Še nikoli nam ni bilo tako dobro, kot nam je zdaj,« pravi upokojeni Abhazijec Arzu Manjan. Družbo mu delata Gruzinec in Armenec, ki predstavljata le dva od številnih narodov Abhazije, v kateri živi manj kot 300.000 prebivalcev.
V zatohlem čumu, tradicionalnem bivališču avtohtonih sibirskih ljudstev, se 59-letna Nata Ivanovna Pokačeva predaja popoldanskemu počitku. Zleknjena je na debele jelenje kože. V cvetočem in živahnem Hanti-Mansijsku, središču istoimenskega in z nafto in plinom bogatega ruskega avtonomnega okrožja, predstavlja izumirajoče običaje Hantov, enega od 30 staroselskih sibirskih ljudstev.
