Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruskega narodnega heroja, nekdanjega poveljnika padalskih enot in ljubiteljskega boksarja Junusbeka Jevkurova je oktobra lani za predsednika najbolj nemirne ruske republike na severnem Kavkazu imenoval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Tako je poskusil umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Petinštiridesetletni Jevkurov si je za glavno nalogo zadal izkoreniniti islamski ekstremizem, namesto represivnih metod je poudarjal mehkejše prijeme. »Islamskim teroristom, ki so se pripravljeni prostovoljno vdati in na vesti nimajo umorov, bom ponudil amnestijo, tiste, ki ne bodo odložili orožja, pa bomo uničili,« je izjavil v intervjuju za Delo, ko je nastopil funkcijo.
Moskva – »Včeraj natanko opolnoči se je v Čečeniji končala protiteroristična operacija, ki jo je ruska vojska tam začela leta 1999,« so v četrtek sporočili iz ruskega državnega protiterorističnega odbora. Odločitev, ki jo je predlagal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je namenjena nadaljnji stabilizaciji varnostnih razmer in normalizaciji družbeno gospodarskega položaja v tej severnokavkaški republiki. V skladu z njo bo Čečenijo v letošnjem letu zapustilo 25.000 od skupaj 50.000 pripadnikov ruskih oboroženih sil. Premestili jih bodo na druge lokacije na Kavkazu, med drugim v Ingušetijo in Dagestan; v teh so napadi islamskih upornikov trenutno precej bolj pogosti kakor v Čečeniji, kjer jih menda deluje le še 70.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Magas, Nazran – Predstavniki inguške opozicije, človekoljubnih organizacij in neodvisnih medijev od novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova veliko pričakujejo, a hkrati svarijo pred prevelikim optimizmom. Zato, ker v tej severnokavkaški republiki ob meji s Čečenijo predsednik nima nadzora nad vsemi varnostnimi strukturami, ker v vladajočih strukturah ostajajo ljudje, ki so sodelovali v tako imenovanih odredih smrti, predvsem pa zato, ker se politika Moskve na Severnem Kavkazu ni spremenila niti za las. Prepričani so, da se bodo razmere ustalile šele, ko se bodo varnostne službe odpovedale nasilnim metodam in se bodo proti islamskim skrajnežem bojevale izključno z zakonitimi metodami.
»Zame obstaja le ena tema – in to je Rusija. Večno se bom posvečal samo naši veličastni in čudoviti domovini,« je ruski slikar Aleksej Beljajev-Gintovt povedal ob sprejemanju glavne nagrade na področju ruske sodobne umetnosti, ki se imenuje po znanem ruskem avantgardnem umetniku Vasiliju Kandinskem. Na oder moskovskega centra sodobne umetnosti Vinzavod je slavljenec prikorakal v svoji nepogrešljivi črni opravi in s kratko pristriženo pričesko. V soju žarometov in z zmagovalnim kipcem v rokah je bil videti kot prikazen iz kultnega filma Triumf volje nacistične filmske propagandistke Leni Riefenstahl. Kot kip je njegov deški obraz ostal tudi, ko so se iz občinstva zaslišali vzkliki fašist in sramota.
V telovadnico zaradi prenove zaprte moskovske šole se na zasedanje umakne dvanajst porotnikov in v popolni izolaciji ure in ure tehtajo, ali je posvojeni čečenski deček kriv umora svojega očima – častnika ruske vojske. To je prizor iz zadnjega filma nekoč že z oskarjem nagrajenega ruskega režiserja Nikite Mihalkova z naslovom 12, s katerim se je v kategoriji najboljši tujejezični film tudi letos potegoval za prestižno filmsko nagrado.
Moskva – Le nekaj dni pred začetkom sojenja domnevno vpletenim v umor ruske novinarke Ane Politkovske so v moskovskem predmestju Himki pretepli Mihaila Baketova, urednika lokalnega časopisa Himska Pravda. »To se zgodi, če nasprotuješ nekaterim ljudem. Če se bodo lotili še mene, boste lahko pisali tudi o tem. Nič več me ni strah,« je pogumno spregovorila njegova prijateljica Ljudmila Fedotova. Prepričana je, da je napad povezan z njegovim pisanjem o korumpiranosti lokalnih oblasti in kritiko njihovih gradbenih načrtov. Zaradi njih so nedavno odstranili spomenik in pokopališče padlih v 2. svetovni vojni, v nekaj mesecih naj bi posekali še bližnji gozd.
Soči, Krasna Poljana – Rusko črnomorsko letovišče Soči, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre, postaja eno samo veliko gradbišče. V najdaljšem mestu v Evropi, ki je razpotegnjeno kar na 145 kilometrih, že rastejo moderni hotelski kompleksi, delovni stroji pa brnijo tudi v 80 kilometrov oddaljeni smučarski vasi Krasna Poljana, ki leži v Kavkaškem gorovju, le streljaj od naravnega parka in biološkega rezervata. Olimpijske igre, ki jih bo Rusija gostila predvsem po zaslugi nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, imajo v domovini že številne sovražnike: manjše podjetnike, ekologe in tiste okoliške prebivalce, ki se bodo morali zaradi megalomanskih načrtov že prihodnji mesec izseliti.