Od naše dopisnice

Rusija naj bi za priprave porabila 10 milijard evrov, kar je več, kakor so skupaj namenili v Naganu, Salt Lake Cityju in Torinu, vendar so zaradi finančne krize nekateri projekti že obtičali. Slišati je celo domneve, da Rusiji v šestih letih ne bo uspelo uresničiti najpomembnejšega državnega projekta.

V Sočiju se je glavna turistična sezona že končala, ob morju pa se še vedno sprehaja precej turistov, kar ni nič nenavadnega. Priljubljeni turistični kraj na jugu Rusije, ki se za zdaj še ni znebil videza starega socialističnega letovišča, takšne pa so tudi turistične storitve, je namreč med najtoplejšimi ob Črnem morju in se ponaša s kar 300 sončnimi dnevi na leto. Lani je v Sočiju preživljalo oddih 15 milijonov ljudi, letos pa so obsežna gradbena dela že terjala svoj davek. »Prepričan sem, da bodo zadnja tri leta pred olimpijskimi igrami, ko bodo priprave na vrhuncu, za nas mrtva sezona. Bojim se, da bomo vsi manjši podjetniki propadli,« je zaskrbljen Arsen Sadatjerov, lastnik lokala v središču Sočija. Zaradi subtropskega podnebja in palm mesto sicer bolj spominja na prizorišče poletnih kakor zimskih olimpijskih iger.

Tovrstni dvomi zbledijo v 60 kilometrov oddaljenem zimskem športnem središču Krasna Poljana, kjer ruski plinski monopolist Gazprom in druge ruske korporacije pospešeno gradijo sodobna smučišča in druge olimpijske objekte. Gradbena dela potekajo v bližini naravnega parka in biološkega rezervata v Kavkaškem gorovju, zato jih budno spremljajo ruski okoljevarstveniki. Ti so se na inšpekcijski ogled odpravili tudi na dan našega obiska. »Dobili smo informacije, da so v bližini naravnega rezervata pod zaščito Unesca spet začeli gradbena dela. Na srečo se je pokazalo, da to ne drži,« je po celodnevnem obhodu zadovoljen Dmitrij Kapcov iz okoljevarstvene organizacije Kavkaško ekološko gibanje. Manjšo zmago so okoljevarstveniki že dosegli. Na njihovo pobudo je namreč premier Vladimir Putin spremenil lokacijo nekaterih olimpijskih objektov. »Med tehtanjem prioritet – denar ali okolje – smo izbrali okolje,« je sporočil na julijskem srečanju z Mednarodnim olimpijskim komitejem.

»Naše oblasti znajo lepo govoriti, ampak mi jim ne verjamemo. Z zaščitenega območja so res odstranili dva olimpijska objekta, še vedno pa želijo tam zgraditi vso infrastrukturo, kot so ceste in elektrarne. Z njihovo gradnjo bodo povzročili še večjo škodo,« je še vedno nezadovoljen okoljevarstvenik, ki je imel zaradi svoje bitke opravka celo s pripadniki ruske obveščevalne službe FSB. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so v Soči uprte tudi oči uglednih mednarodnih organizacij, kakršni sta Unesco in WWF, ki bosta tja poslali svoje inšpektorje in v najslabšem primeru celo spodbijali upravičenost ruske zmage nad Južno Korejo (Pjongčang) in Avstrijo (Salzburg). »Osebno ne verjamem, da bodo v Sočiju res olimpijske igre. Nič še ni zgrajenega. Poleg olimpijskih objektov je treba zgraditi še vso preostalo infrastrukturo in menim, da jim to ne bo uspelo,« dodaja okoljevarstvenik. Na pripombo, da si prerojena Rusija takšnega spodrsljaja verjetno ne bo dovolila, odgovori: »Rusija je zelo premetena. V bližini je Gruzija. Če bo Rusiji tekla voda v grlo, bo izzvala konflikt, in Mednarodni olimpijski komite, ki je podkupljiva organizacija, bo rekel, da je Rusija vse naredila super, da pa je za olimpijske igre v Sočiju preveč nevarno. Rusija bo tako spet žrtev.« Soči leži le streljaj od gruzinske separatistične pokrajine Abhazije, ki jo je Rusija avgusta priznala kot samostojno državo. Gruzinske oblasti so sicer že pred tem grozile, da bodo sprožile mednarodno pobudo za bojkot olimpijskih iger.

»Veseli smo bili, ko je bil izbran Soči, potem pa se je za nas začela prava mora. Dobili smo obvestilo, da se moramo izseliti, ker bodo na našem zemljišču zgradili olimpijsko vas,« se razburja Svetlana Nikolajevna iz naselja Nižjaimeretinska Buhta. Precej neugledno naselje, ki spominja na vrtičkarska v Ljubljani in stoji tik ob Črnem morju, bodo že v kratkem porušili, 400 prebivalcev pa preselili. Zakon o tem je novembra lani sprejel ruski parlament. »Obvestili so nas samo, da moramo oditi. Niso nam sporočili niti nadomestne lokacije niti koliko denarja nam bodo plačali za zemljišča. To nima nobene zveze z olimpijskimi igrami. Gre samo za to, da se je neki ruski oligarh zagledal v naša zemljišča. Ne bomo se dali,« je odločen zastopnik deložirancev Dmitrij Drofičev, ki je bil zaradi nasprotovanja odloku obsojen celo na 15-dnevno zaporno kazen. Olimpijsko vas, kjer bo stal elitni hotelski kompleks, bo gradilo podjetje Altius Development, ki je v lasti najbogatejšega Rusa Olega Deripaske. Hkrati z ambicioznimi ruskimi olimpijskimi načrti naj bi 500-kilometrski obalni pas ob Črnem morju iz socialističnega letovišča spremenili v mondeno turistično središče. To bi prinašalo večje prihodke tako državi kot tamkajšnjim prebivalcem, zato večina ljudi modernizaciji ne nasprotuje. Moti jih le, da pri tem nimajo prav nobene besede.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber