Habarovsk – »Priča boste neprijetni tišini in zamrznjenim nasmeškom. Dosežek bo že, če bomo Habarovsk zapustili z minimalno škodo in brez napredka,« je bil neimenovani evropski diplomat pesimističen pred vrhom, ki tokrat poteka v mestu Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu, le 30 kilometrov od kitajske meje. Pred lanskim vrhom EU-Rusija, ki je potekal med slovenskim predsedovanjem, je bilo pričakovanje Evrope skorajda evforično, saj je bilo to prvo srečanje z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. »Zamenjava v Kremlju ni prinesla velikih sprememb v dvostranskih odnosih. Spremenil se je ton, jezik, sicer pa se vse nadaljuje,« so bili ob letu osorej precej bolj stvarni evropski diplomati.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je končal dvodnevni delovni obisk v Ruski federaciji, kjer se je mudil kot prvi predstavnik nove vlade. Ne pa tudi zadnji. Slovenija je namreč zelo zainteresirana za krepitev odnosov z Rusijo, zato mu bodo v kratkem sledili še drugi, je poudaril Samuel Žbogar. Ta se je v Moskvi srečal s predsednikom odbora za zunanjo politiko v ruski dumi Konstantinom Kosačovom in ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom, s katerim sta podpisala program posvetovanj med obema ministrstvoma v letošnjem letu, pogovarjala pa sta se tudi o skorajšnjem slovenskem predsedovanju odboru ministrov Sveta Evrope ter slovenskem sodelovanju pri ruskem plinskem projektu Južni tok.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva – V nedeljo je na dvodnevni uradni obisk v Moskvo pripotoval bolivijski predsednik Evo Morales. To je sploh prvi obisk kakega bolivijskega voditelja v Rusiji. Tukaj so se sicer v zadnjih mesecih kar vrstili obiski voditeljev iz Latinske Amerike, kakor sta kubanski predsednik Fidel Castro in venezuelski predsednik Hugo Chávez. Tako kot z Venezuelo, državo z največjimi zalogami naravnega plina na južni polobli, je Rusija tudi z Bolivijo, ki je po zalogah plina takoj za njo, sklenila sporazum o energetskem sodelovanju.
