Moskva – Rusija in Gruzija sta dosegli dogovor, ki ga bosta podpisali v prihodnjih dneh in je odstranil še zadnjo oviro za ruski vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar si ruski pogajalci prizadevajo že 18 let. Rusko prošnjo za vstop bodo obravnavali na ministrski konferenci WTO 15. decembra.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili se je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To je bilo njuno tretje srečanje po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti, po kateri je Rusija priznala neodvisnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, v katerih so zdaj nameščeni ruski vojaki. Gruzija je izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja in Združene države Amerike, ki so njen velik zaveznik, že vse od konca vojne pozivajo k obnovitvi gruzinske ozemeljske celovitosti. Zaradi vojne je Gruzija proti Rusiji vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ECHR), ki je primer včeraj vendarle sprejelo v obravnavo, kar je velika redkost. Sodišče je v svoji več kot 60-letni zgodovini prejelo komaj 16 meddržavnih tožb, razsodbe pa je izreklo samo v treh primerih.
Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.
Moskva – Pred poslopjem gruzinskega notranjega ministrstva v Tbilisiju je več deset gruzinskih novinarjev v začetku tedna od oblasti zahtevalo, naj pojasnijo okoliščine aretacije treh gruzinskih fotografov, med katerimi je tudi osebni fotograf predsednika Mihaila Saakašvilija. Zaradi obtožb o sodelovanju z ruskimi tajnimi službami jim grozi od 8 do 12 let zapora. K pošteni in transparentni preiskavi so pozvali tudi pri novinarski organizaciji Novinarji brez meja s sedežem v Parizu, o vohunskih škandalih, ki so v Gruziji stalnica vse od rusko-gruzinske vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji leta 2008, pa so na nedavnem srečanju v Tbilisiju razpravljali tudi veleposlaniki članic Evropske unije. Saga o fotografih vohunih je znova zamajala medijsko svobodo v Gruziji, ki jo je nekdanji ameriški predsednik George W. Bush laskavo označil za »svetilnik demokracije na Kavkazu«.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na žalni slovesnosti v Moskvi poslovil od abhazijskega predsednika Sergeja Bagapša, ki je v 62. letu starosti umrl po operaciji na pljučih. Pokopan bo v rojstni vasi Džgerda v Abhaziji, kjer so razglasili tridnevno žalovanje. Ob smrti »očeta naroda«, ki je Abhazijo popeljal do de facto neodvisnosti, se postavlja vprašanje o prihodnosti manj kot 9000 kvadratnih kilometrov velike gruzinske separatistične pokrajine ob Črnem morju, kjer živi manj kot 300.000 ljudi.
Moskva – Na glavni aveniji Rustaveli v Tbilisiju so protestniki že od 21. maja pozivali k odstopu gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzinska oblast je demonstracije avtorizirala do 25. maja, nato bi morali zbrani v skladu z odlokom oblasti izprazniti glavno ulico, kjer je bila včeraj vojaška parada ob 20. obletnici neodvisnosti. Opozicijska voditeljica Nino Burdžanadze je ob jubileju napovedala novo revolucijo, doživela pa je dobesedno hladen tuš. Gruzinska oblast je protestnike razgnala z vodnimi topovi, solzilcem in slepimi naboji. V nočnem kaosu sta umrla dva človeka, 40 jih je bilo ranjenih.
