Vodka, balet Bolšoj teatra, vesoljsko plovilo Sojuz in, seveda, avtomatska puška kalašnikovka – vse to so nekdanje sovjetske blagovne znamke, ki so še zdaj izjemno priljubljene. Med najuspešnejšimi sovjetskimi in ruskimi izvoznimi izdelki je zagotovo brez konkurence več kot 60 let stara kalašnikovka, ki jo tudi danes uporablja 60 vojsk po vsem svetu. Čez rame nemarno visi šefom narkokartelov in mafijskih združb, vzpon pa je omogočila tudi marsikateremu odporniškemu ali terorističnemu gibanju. Njeno modificirano različico manjšega kalibra med posnetimi nagovori rad pestuje celo zloglasni Osama bin Laden.
Tbilisi – V gruzinskem glavnem mestu je po spokojnem jutru spet zavladala panika. Povzročile so jo informacije, da se kolona 60 ruskih tankov in vojaških vozil pomika proti prestolnici Tbilisi. Druge slabe novice so prišle z meje med Gruzijo in Južno Osetijo, kjer po vaseh, ki jih je minuli teden zasedla ruska vojska, menda pustošijo osetinske paravojaške enote, skupaj s peščico ruskih vojakov. Na čelu kolone naj bi bil razvpiti čečenski bataljon Vostok, katerega ravnanje so velikokrat kritizirali borci za človekove pravice. Ulice so se v pričakovanju najhujšega izpraznile, ljudje so se zaklenili v domove. V hotelih so to storili že v torek, saj so se na njihova vrata zgrnile trume beguncev iz Južne Osetije.
Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
Nad reko Gizeldon v dolini Dargavs, ki leži v ruski republiki Severni Osetiji, se dviga meglica. Že sicer skrivnostno Mrtvo mesto, največja nekropola na Kavkazu, je zaradi tega videti še bolj zlovešče. Sveto mesto iz 17. stoletja obdaja s snegom pobeljeno gorovje, v njem pa je zbran velik del zgodovine starodavnega kavkaškega ljudstva. »Osetinci smo veliko pobrali od skitov. Ti so umrle pokopavali skupaj z njihovimi konji in tudi mi smo naše umrle moške pokopavali tako, da smo k njim pripeljali njihove konje. Ti so umrle potem ponesli v posmrtno življenje,« glede prastare osetinske tradicije pove svetlolasa vodička Katja.
