Dvaindvajsetega novembra 2004 se je na Majdanu nezaležnosti (Trgu neodvisnosti) v Kijevu razlegel poziv: »Prišel je čas, da zaščitite svoje življenje in Ukrajino. Vaša zmaga je odvisna od količine ljudi, ki so v tem trenutku pripravljeni reči ne trenutnemu režimu in ukradenim volitvam.« Več kot milijon ljudi je kljub hudemu mrazu na ulicah vztrajalo več tednov. Restavracije so brezplačno delile hrano, poslovneži in običajni ljudje so darovali topla oblačila, odeje, šotore in denar, zvečer pa so razgreto množico greli udarni ritmi ukrajinskih glasbenikov.
Razkorak med politiki in ljudstvom je čedalje večji. Celo za opevane politike, pravzaprav nekakšne narodne junake – za kakršnega je še minuli teden veljal grški premier Aleksis Cipras –, se prej ali slej izkaže, da raje poslušajo mnenje svetovne politične in gospodarske elite kot lastnega naroda. Tega pa na sto in en način vlečejo za nos.
Moskva – Devetinsedemdesetletni Sergej Kovaljov je prava legenda ruskega boja za svobodo govora in misli ter človekove pravice, čemur je posvetil vse svoje življenje. Bil je med ustanovitelji pobude za obrambo človekovih pravic, Kronike tekočih dogajanj, podtalnega glasila sovjetskih oporečnikov, v katerem so ti opozarjali na zlorabe režima in na politične procese, ki jim ni bilo videti konca. Kmalu je tudi sam postal žrtev razvpitega 70. člena sovjetskega kazenskega zakonika. Obtožen je bil protisovjetske agitacije in propagande, kar ga je stalo sedem let zapora, tri leta prisilnega dela in tri leta izgnanstva. Med perestrojko se je vrnil v Moskvo, kjer je nadaljeval človekoljubno in politično delovanje. Zaradi nasprotovanja prvi čečenski vojni – s svojimi poročili z bojišč je odločilno prispeval k spremembi javnega mnenja v Rusiji – je izgubil poslanski sedež v dumi, potem pa je kmalu protestno odstopil še z mesta Jelcinove komisije za človekove pravice. Javnim kritikam prvega ruskega predsednika je sledilo neusmiljeno bičanje njegovega naslednika Vladimirja Putina, nič kaj prizanesljiv pa ni niti do sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – 30 milijonov volilnih upravičencev iz 76 od 83 ruskih regij je včeraj izbiralo predstavnike lokalnih oblasti, v čečenskem in inguškem glavnem mestu pa so prvič volili župana. Regionalne volitve so pomembne predvsem zato, ker so lakmusov test demokratičneg napredka Rusije v času predsedovanja Dmitrija Medvedjeva. Ta je napovedal konec monopola vladajoče Enotne Rusije in »začetek novih časov za demokracijo«. Obljub ni izpolnil, ocenjuje Lilija Šibanova iz neodvisne ustanove za opazovanje volitev Golos: »Medvedjev pravi, da potrebujemo politično konkurenco in multipartijski sistem, pokazalo pa se je ravno obratno. Tekme med političnimi strankami praktično ni bilo.«
