Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Siriji. To je bil tudi prvi ruski predsedniški obisk v tej bližnjevzhodni državi, ki je nekoč sodila med najtesnejše zaveznice Sovjetske zveze. »Sirija je eden najpomembnejših političnih centrov na Bližnjem vzhodu,« je poudaril v Damasku, kjer je utrjeval vlogo Rusije v nemirni regiji. Spremljala ga je številčna gospodarska delegacija, v kateri so prevladovali predstavniki letalskih, orožarskih in energetskih podjetij, kar je dokaz, da Rusijo zanima predvsem sodelovanje na vojaškem in energetskem področju.
Moskva – »Hvala, ker ste prišli. Lotimo se dela,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov začel srečanje t. i. bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta. Že čez dve uri je s sklepno izjavo pred novinarje stopil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. »Izraelsko vlado pozivamo k zamrznitvi vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami,« je poudaril in dodal »da mora Izrael uničiti tudi vse naselbine, ki so zrasle po marcu 2001, ter se izogniti uničevanju in izseljevanju iz vzhodnega Jeruzalema.« V izjavi je še zapisano, »da enostranski ukrepi katere koli od sprtih strani ne bodo prejudicirali izida pogajanj in jih mednarodna skupnost ne bo priznala.« Na izraelske in palestinske oblasti so pritisnili še z zahtevo po obnovitvi mirovnih pogajanj, kjer so jim za sklenitev mirovnega dogovora dali na voljo dve leti.
Moskva – Na dvodnevnem obisku v Rusiji je izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pri ruskem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu poskuša dobiti podporo za uvedbo »paralizirajočih« sankcij proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. V Iranu so pred tednom dni razglasili, da bodo začeli pridobivati visoko obogateni uran, zato so ZDA in Izrael okrepili prizadevanje za ostrejše ukrepe proti islamski republiki. Celo Rusija, ki je bila vseskozi najglasnejša zagovornica iranske pravice do civilnega jedrskega programa, zdaj izraža bojazen, da pod to pretvezo nastaja atomska bomba, do katere bi se lahko Iran po domnevah jedrskih strokovnjakov dokopal v enem letu.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je že nekaj dni v črnomorskem letovišču Soči oziroma v svoji zimski rezidenci v bližnjem smučarskem središču Krasna Poljana, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. V začetku tedna je tam gostil predsednika Armenije in Azerbajdžana, s katerima je reševal konflikt v Gorskem Karabahu, včeraj pa je sprejel še predsednika palestinske uprave Mahmuda Abasa, s katerim sta se posvetila ponovnemu zagonu bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav na dan njunega srečanja je postalo jasno, da ameriškemu odposlancu za Bližnji vzhod Georgeu Mitchellu med nedavnim obiskom v Palestini in Izraelu sprti strani ni uspelo prepričati, da ponovno sedeta za pogajalsko mizo.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je pripotovala na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, se bo danes sestala z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. V Moskvi si bo predvsem prizadevala dobiti podporo za nove sankcije proti Iranu, napovedane, če do konca leta ne bo ustavil bogatenja urana. Rusija in Kitajska vztrajata pri miroljubni naravi iranskega jedrskega programa, zato v varnostnem svetu Združenih narodov vsakič znova preprečita sprejetje strožjih kazni proti kljubovalni islamski republiki. Po zadnjih izjavah ruskega vodstva je mogoče sklepati, da potuha ne bo trajala v nedogled. »Rusko stališče je jasno: Sankcije le redko pripeljejo do zaželenih rezultatov, vendar so v nekaterih primerih neizogibne,« je Medvedjev poudaril po septembrskem srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo v New Yorku.
»Govorite jidiš ali hebrejsko?« povprašam kratkohlačnike, ki se razposajeno podijo okoli ogromne krajevne table, na kateri je ime upravnega središča judovske avtonomne regije napisano v ruščini in jidišu, jeziku vzhodnoevropskih Judov germanskega izvora. »Smo Rusi, ki smo tukaj v večini, Judov je zelo malo. Večina je že pred leti odšla v Izrael,« odkimava gologlavi mladenič in naprej občuduje skupino motoristov, ki so si kamnito skulpturo izbrali za svoje počivališče.
Moskva – Na svojem prvi uradni obisk v Rusijo je prispel izraelski zunanji minister Avigdor Liberman, ki je bil rojen v Moldaviji in je prvi rusko govoreči šef izraelske diplomacije doslej. Tudi zaradi svojih korenin je zbliževanje z Rusijo uvrstil med prednostne naloge, v Moskvi pa so ga tudi zato sprejeli nadvse toplo. Srečal se je z vsemi najvišjimi predstavniki: predsednikom Medvedjevom, premierjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Tega je še pred prihodom v Moskvo okrcal zaradi nedavnega srečanja z voditeljem Hamasa, na skupni tiskovni konferenci pa se je kritik vzdržal.
Habarovsk – Meja s Kitajsko se razprostira 4300 kilometrov vzdolž mogočne, a lene in močno onesnažene reke Amur in ruske oblasti navdaja s precejšnjim nelagodjem. V Rusijo namreč po njej vsako leto vstopi na tisoče kitajskih imigrantov, tudi ilegalcev, od katerih se le redki vrnejo v domovino. Mnogi med njimi na tržnici v drugem največjem mestu ruskega Daljnega vzhoda prodajajo poceni kitajsko kramo, drugi pa za majhne denarje od jutra do večera delajo na bližnjih poljih.
Moskva – Na štiridnevnem uradnem obisku v Rusiji je predsednik palestinske uprave Mahmud Abas, ki se v ruski prestolnici mudi že drugič v manj kot štirih mesecih. Obisk je pripeljal do svojevrstnega paradoksa, saj je rusko vodstvo palestinskim oblastem na eni strani obljubilo skorajšnjo pripravo mirovne konference po zgledu tiste iz Annapolisa, po drugi pa jih je opremila z veliko količino orožja, s katerim želi okrepiti palestinske varnostne sile.
