O sebi pravi, da je relikt. Kot novinar, predstavnik za tisk in generalni konzul je bil aktiven že v nekdanji Jugoslaviji. Služboval je v kar 11 državah, bil je tudi slovenski zunanji minister. Zdaj je že drugič poslanec evropskega parlamenta, v katerem se velikokrat počuti kot »glas vpijočega v puščavi« oziroma »samotni jezdec«.
Moskva – Odmevni članek ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je apeliral proti vojaškemu posredovanju v Siriji, je bil v New York Timesu objavljen po zaslugi ameriške PR-agencije Ketchum. Ta že od leta 2006 Kremlju za velike denarce pomaga loščiti podobo na Zahodu.
Moskva – Na postsovjetskem prostoru izbor za popevko Evrovizije še kar buri duhove, kar je svojevrsten kazalnik, da že zdavnaj odcvetelo glasbeno prireditev resno jemljejo le še v republikah nekdanje Sovjetske zveze. Zaradi glasbenega tekmovanja je med Azerbajdžanom in Rusijo izbruhnil pravi diplomatski spor.
Moskva – V 3,2-milijonski Armeniji so včeraj potekale predsedniške volitve, na katerih se zmaga obeta sedanjemu predsedniku Seržu Sarkisjanu, ki mu javnomnenjske raziskave napovedujejo več kot 60-odstotno podporo.
Moskva – ZDA so sirskemu režimu zagrozile z ukrepi Združenih narodov, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je med obiskom v Azerbajdžanu zavrnila predlog ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova o globalni konferenci o Siriji, na kateri bi sodeloval tudi Iran.
Moskva – Končal se je 57. izbor za popevko Evrovizije in ob neznosni lahkotnosti popevk so Evropejci za nekaj trenutkov pozabili na težko breme kriznih časov. Najbolj razkošen spektakel v zgodovini tekmovanja so pripravili v Azerbajdžanu, kjer so gostje v celoti prezrli najpomembnejšo skladbo celotnega festivala.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova zaprosila za posredovanje pri iranskih oblasteh, s katerimi ZDA nimajo diplomatskih odnosov. Predati jim mora ultimat, po katerem se bo islamska republika prihodnji mesec bodisi uklonila zahtevam mednarodne skupnosti bodisi se soočila z vojno.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – Ko je Kosovo 17. februarja 2008 enostransko razglasilo neodvisnost, ki so jo nemudoma priznale številne države, je bil to velik udarec ruski verodostojnosti v mednarodni skupnosti. Ruska diplomacija je namreč temu ves čas ostro nasprotovala, pri tem pa navajala, da utegne priznanje separatistične pokrajine brez soglasja prizadete države ustvariti nevaren precedens za ozemeljske spore po vsem svetu. Pri tem argumentu vztraja tudi po nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti ni bila kršitev mednarodnega prava. Po drugi strani je odločitev ICJ močno oslabila argumente Zahoda, ki vztraja pri nelegalnosti ruskega priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.
Moskva – V Gorskem Karabahu, mednarodno nepriznani, a de facto samostojni separatistični enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci, so bile v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih so se v 33-članski parlament prebile tri provladne stranke, ki so bile tam zastopane že doslej. Večjo pozornost kakor same volitve si zato zaslužijo ostri odzivi, s katerimi se je na glasovanje v uporni južnokavkaški regiji s komaj 138.000 prebivalci, odzvala mednarodna skupnost
