Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Britansko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da ne bo spoštovalo ruskega ukaza o zaprtju uradov British councila v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu, ki je začel veljati 1. januarja. V Londonu namreč vztrajajo, da je Britanski svet kulturna ustanova pod okriljem britanskega veleposlaništa, da nikakor ne deluje nezakonito, kakor trdijo ruske oblasti, ampak po sporazumu med Rusijo in Britanijo iz leta 1994 in dunajski konvenciji o konzularnih odnosih. Britanske nevladne ustanove, ki jih v Rusiji pojmujejo kot legla britanskih vohunov, bodo tako spet odprle vrata po koncu novoletnih praznikov, ki letos v Rusiji trajajo kar dva tedna.
Moskva – Vse kaže, da so britansko-ruski odnosi prestopili meje politike in načeli tudi sodelovanje na kulturnem področju. Ruske oblasti so namreč odpovedale dolgo napovedovano razstavo umetnin iz ruskih muzejev, ki naj bi jo konec januarja prihodnje leto slovesno odprli v Londonu. Med razstavljenimi deli naj bi bile tudi slike Matissa in Van Gogha, nekaj slik drugih slavnih impresionistov pa doslej sploh še niso razstavili zunaj Rusije.
Moskva – V zahodnih medijih je bilo v zadnjih mesecih večkrat videti debele naslove o ruskem napenjanju vojaških mišic, in nemara je prav v njih ruski predsednik Vladimir Putin dobil navdih za svoj najnovejši napad na zvezo Nato. »Vidimo, da nekatere države in članice Nata v nasprotju s sprejetimi dogovori krepijo vojaško moč tik ob naših mejah. Ne smemo si dovoliti, da bi ob tem napenjanju mišic ostali ravnodušni,« je besede, ki jih kot pokvarjena plošča ponavlja že sedem mesecev, Putin še enkrat ponovil tudi med včerajšnjim obiskom obrambnega ministrstva. In spet požel gromek aplavz tam zbranih generalov.
Moskva – Nekdanji agent ruske tajne službe KGB Aleksander Litvinenko, ki je novembra lani v Londonu umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem, je bil uslužbenec britanske tajne službe MI6, je v soboto poročal britanski časnik Daily Mail. Sklicuje se na neimenovane britanske tajne agente in diplomate ter navaja, da je Litvinenko za svoje delo dobival 2850 evrov na mesec in da ga je v delo vpeljal direktor MI6 John Scarlett, ki je kot tajni agent nekoč delal v Moskvi. Vohunska drama je tako dobila nove razsežnosti.
Lvov – V glavnem središču zahodne Ukrajine, ki že s svojo arhitekturo priča, da je bil to nekoč del evropskega, ne pa ruskega kulturnega prostora, so se po dopoldanski objavi zmage Bloka Julije Timošenko iskreno veselili. Prav v Lvovu ima namreč »oranžni tabor« svoje najzvestejše privržence, ki so med burnimi dogodki pred tremi leti na osrednjem kijevskem trgu demonstrirali najbolj goreče. Slavje je bilo kratkotrajno, zahodna Ukrajina, ki je za zbliževanje države z Evropo naredila največ, pa se je spet pogreznila v razočaranje.
Moskva – Predsednik ultranacionalistične Liberalnodemokratske stranke (LDPR) Vladimir Žirinovski in Andrej Lugovoj, ki se bo na listi te stranke na decembrskih parlamentarnih volitvah potegoval za vstop v parlament, sta s tiskovno konferenco v torek začela predvolilno kampanjo. Do prvega vprašanja v zvezi z razvpitim primerom Litvinenko je glavni osumjenec na novinarska vprašanja odgovarjal mirno, potem pa je postajal vse bolj odrezav. Na pomoč mu je priskočil Žirinovski, ki je novinarja Voice of America zaradi »nespodobnega vprašanja« nagnal iz dvorane, sam pa si je privoščil 10-minutni traktat proti britanskim oblastem. Pripisal jim je krivdo za dobesedno vse, kar se je slabega zgodilo v Rusiji, od oktobrske revolucije do čečenske vojne.
Moskva – »Sprejemam vaš odstop,» so bile besede, s katerimi je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj odslovil premiera Mihaila Fradkova in razpustil rusko vlado. Le nekaj ur zatem je Putin poskrbel za novo presenečenje in je za premiera predlagal Viktorja Zubkova, vodjo zveznega urada za finančni nadzor, in ne Sergeja Ivanova, dolgoletnega obrambnega ministra in zdaj enega od dveh namestnikov premiera, ki so ga ruski mediji omenjali kot najverjetnejšega bodočega premiera in nato tudi predsednika. Kdo bo Putinov naslednik tako še naprej ostaja uganka.
Gari Kimovič Kasparov, šahovski velemojster in nekdanji svetovni šahovski prvak, je bil črna ovca že v Sovjetski zvezi, ki je med napetimi šahovskimi dvoboji stiskala pesti predvsem za njegovega večnega tekmeca Anatolija Karpova. Sam pravi, da je bil razlog njegov armensko-judovski izvor. Tudi zdaj, pri 44 letih, ko je z vstopom v opozicijsko Drugo Rusijo zamenjal šahovsko kariero za politično, je trn v peti ruskih oblasti. RevijaTimega je uvrstila med sto najvplivnejših oseb leta 2007, kjer mu družbo med drugim delajo papež Benedikt XVI., britanska kraljica Elizabeta II. ter ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton. Z njim smo se pogovarjali po tiskovni konferenci Druge Rusije, kamor je prišel s številnim spremstvom telesnih stražarjev, ki so budno spremljali prav vsak njegov korak.
Moskva – Ruska duma je v sredo po tretji obravnavi potrdila zakon, ki plinskemu monopolistu Gazpromu in državni naftni družbi Transneft omogoča ustanavljanje oboroženih enot za varovanje plinske in naftne infrastrukture. Ta je napeljana po vsej Rusiji, zato bodo njihove posebne enote nameščene po vsej državi. Zakon ne omejuje števila »vojakov«, poleg tega pa bodo imeli tudi več pristojnosti kakor pripadniki zasebnih varnostnih služb. Potrditi ga mora še zgornji dom ruskega parlamenta in podpisati ruski predsednik Vladimir Putin.
Afera Sova je v tednu, ki se izteka, dobila povsem nove razsežnosti z domnevnim prisluškovanjem hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in Janezu Janši, ko je bil še v opoziciji. Se kaj takega lahko zgodi samo pri nas? Ne. Prisluškuje se po vsem svetu – od Washingtona do Moskve in od Londona do Rima. Obvezni del prisluškovalnih afer so poleg obveščevalcev še politiki, mična dekleta, ki se dobro znajdejo med svileno posteljnino, in kakšen kozarček vodke preveč. Dopisniki Dela so popisali nekaj odmevnejših afer po svetu.