Moskva – Odstavljenega moskovskega župana Jurija Lužkova čaka, kot kaže, zelo negotova prihodnost. Poslovni dnevnik Kommersant poroča, da generalno državno tožilstvo skupaj z notranjim ministrstvom proti njemu pripravlja preiskavo o nezakonitih dejavnostih, v katere naj bi bil vpleten skupaj s soprogo Jeleno Baturino, lastnico Inteka, enega največjih gradbenih podjetij v Moskvi, ki je s skoraj 27 milijard evrov vrednim proračunom nesporno rusko finančno središče. V strahu, da utegne doživeti usodo padlega oligarha Mihaila Hodorkovskega, ki je bil obsojen na osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in davčne utaje, kritiki pa so proces označili za politično motiviran, Lužkov menda že razmišlja o umiku v avstrijski Kitzbühl, kjer ima njegova žena v lasti več nepremičnin.
Moskva – »Po lastni volji ne bom odstopil,« je po vrnitvi z dopusta v avstrijskem Kitzbühlu samozavestno izjavil včeraj odstavljeni moskovski župan Juri Lužkov. Takoj zatem je napovedal, da se bo kot župan že v kratkem odpravil na službene poti v Nemčijo, Vietnam in Kazahstan, s čimer je le še poudaril svojo odločenost. Dan zatem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel odlok o njegovi odstavitvi, v katerem je zapisal, da je zapravil njegovo zaupanje. Za vršilca dolžnost je imenoval njegovega namestnika Vladimirja Resina, ki je bil doslej odgovoren za mestne gradbene projekte.
Moskva – Večmilijonski ruski prestolnici že 18 let z železno roko vlada župan Juri Lužkov, ki je zaradi svoje odločnosti in brezkompromisnosti med Moskovčani znan preprosto kot car oziroma šef. Skupaj s soprogo Jeleno Baturino, najbogatejšo Rusinjo in tretjo najbogatejšo Zemljanko, poleg tega obvladuje tudi večino mestnih nepremičnin, bank in drugega bogastva. Nad prvi moskovski par so se v začetku septembra zgrnili črni oblaki, ki so posledica županovih kritik na račun ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. V Kremlju so odločeni, da je napočil čas za njegovo slovo, premier Vladimir Putin pa je kot kaže drugačnega mnenja. Težko pričakovani epilog zgodbe bo zgovorna lekcija o razporeditvi moči znotraj vladajočega tandema, hkrati pa vpogled v mehanizme, ki krojijo rusko politiko.
Moskva – Proti ruskemu glavnemu mestu se s severozahoda pomika ciklon, ki s seboj prinaša dež, točo in veter z močjo 20 metrov na sekundo, napovedujejo meteorologi. Po hudi vročini in strupenem smogu se prestolnici torej obetajo še silovita neurja, ki so v noči na ponedeljek že divjala na severozahodu Rusije. Brez elektrike je ostalo 90.000 ljudi, podrta drevesa pa so povzročala zamude v cestnem in železniškem prometu. Strokovnjaki opozarjajo, da Rusija na neurja prav tako ni pripravljena, kot ni bila na ekstremne temperature, zaradi katerih v državi še zdaj divjajo gozdni požari.
Moskva – Ko je Kosovo 17. februarja 2008 enostransko razglasilo neodvisnost, ki so jo nemudoma priznale številne države, je bil to velik udarec ruski verodostojnosti v mednarodni skupnosti. Ruska diplomacija je namreč temu ves čas ostro nasprotovala, pri tem pa navajala, da utegne priznanje separatistične pokrajine brez soglasja prizadete države ustvariti nevaren precedens za ozemeljske spore po vsem svetu. Pri tem argumentu vztraja tudi po nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti ni bila kršitev mednarodnega prava. Po drugi strani je odločitev ICJ močno oslabila argumente Zahoda, ki vztraja pri nelegalnosti ruskega priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
Moskva – V soboto je bil vseruski dan gneva, kakor so poimenovali protivladne proteste, ki so potekali vse od Vladivostoka na ruskem Daljnem vzhodu pa tja do Kaliningrada, najbolj zahodnega dela Rusije. Proti ruski vladi in premieru Vladimirju Putinu so protestirali v kar 50 ruskih mestih, tudi v Moskvi, kjer je policija priprla kakih 70 protestnikov. Opozicija mestnih oblasti sploh ni prosila za dovoljenje, »saj ruska ustava sama po sebi zagotavlja pravico do zbiranja in združevanja«.
Moskva – V Rusiji ni videti konca polemikam, povezanim s sovjetskim diktatorjem Josipom Visarionovičem Stalinom, ki je po najbolj zadržanih ocenah pomoril deset milijonov sodržavljanov, državo pa pahnil v desetletja režimskega terorja. Za zadnjo je poskrbela moskovska mestna oblast, ki je sklenila, da bodo ob 65. obletnici dneva zmage nad fašizmom poleg parade pripravili še informacijske točke in plakate, ki bodo slavili Stalinove medvojne dosežke. Javnomnenjske ankete so pokazale, da njihovo odločitev podpira le 12 odstotkov državljanov.
