Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Na začetku avgusta so beloruske oblasti aretirale znanega beloruskega borca za človekove pravice Aleśa Bjaljackega, ki vodi največjo in najbolj učinkovito belorusko človekoljubno organizacijo Vesna in je bil leta 2006 nominiran za Nobelovo nagrado. Obtožen je »utaje ogromnih dohodkov«, za kar mu grozi sedemletna zaporna kazen in odvzem lastnine. Še bolj tragično je, da sta za to krivi sosednji Litva in Poljska, ki že vrsto let najbolj goreče podpirata beloruske demokratične sile, zdaj pa sta režimu v Minsku predali strogo zaupne podatke o bančnih računih kar 400 beloruskih disidentov.
Moskva – V Belorusiji so v nedeljo zaznamovali praznik neodvisnosti, ki ga prvič v vseh 20 letih samostojnosti ni prevevalo praznično vzdušje. Prebivalci, ki si zaradi najhujše gospodarske in finančne krize po razpadu Sovjetske zveze komajda še lahko privoščijo osnovne življenjske potrebščine, so svoje nezadovoljstvo izrazili s protesti, med katerimi so kot vedno doslej preprosto ploskali. Pripadniki posebnih policijskih enot v civilnih oblačilih so v policijske kombije odvlekli vsakega, ki si je drznil zaploskati. Zaradi tega je na koncu govora na razkošni vojaški paradi brez aplavza ostal tudi Lukašenko, ki se poleg tega prvič v svoji 17-letni vladavini ni udeležil prazničnega koncerta, na katerem so ljudje ploskali do onemoglosti.
Moskva – V številnih mestih Belorusije, ki se spopada z najhujšo finančno in gospodarsko krizo po razpadu Sovjetske zveze in jo že primerjajo s finančnim kolapsom v Rusiji leta 1998, so v sredo potekale tretje demonstracije proti gospodarski politiki avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka. Tudi tokrat so se končale z množičnimi aretacijami. Po podatkih človekoljubne organizacije Vesna je bilo samo v Minsku priprtih 220, po vsej državi pa 450 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev. Po izdaji obvestila o prekršku so večino izpustili na prostost. Kot pove že samo ime, se je Revolucija s pomočjo socialnih medijev začela s pozivi na socialnih omrežjih facebook in twitter in njihovih ruskih ekvivalentih odnoklassniki in vkontakte.
Moskva – Najvidnejši beloruski opozicijski voditelj Andrej Sanjikov je bil v soboto kot prvi od petih opozicijskih predsedniških kandidatov na zadnjih volitvah obsojen na petletno zaporno kazen, kar je sprožilo ostre kritike Bruslja in Washingtona. »Kriv je organiziranja množičnih nemirov, ki jih je spremljalo nasilje proti ljudem ter uničenje lastnine. Vodil je množico, ki je povzročala ekscese,« je razsodbo prebrala sodnica Natalija Četvertakova. »Slava herojem!« in »Svoboda!« so odločitev pospremili njegovi privrženci. Skupaj s Sanjikovom so obsodili še štiri opozicijske aktiviste, ki so bili zaradi sodelovanje na nedovoljenem shodu obsojeni na tri in tri leta in pol zapora.
Moskva – Vse od lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil zmago dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, se Belorusija pogreza v vse večjo izolacijo in represijo, za še bolj črno sliko pa sta poskrbela še čedalje bolj pereča gospodarska kriza in nedavni teroristični napad na podzemno železnico v Minsku. Zaradi poročil, da za bombno eksplozijo stoji oblast, ter poročanja o lanskih povolilnih protestih, ki so jih posebne policijske enote razgnale s silo, je oblast odredila ukinitev dveh redkih neodvisnih časopisov, režim pa čedalje bolj oži obroč tudi okoli opozicijskih voditeljev.
Moskva – Za posledicami radioaktivnega sevanja po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila 26. aprila 1986, je umrlo skoraj milijon ljudi, ugotavljajo v knjigi Černobil: Posledice katastrofe za ljudi in okolje vodilni ruski jedrski strokovnjak Aleksej Jablokov ter Vasilij in Aleksej Nesterenko z Inštituta za radiacijsko varnost iz Minska. V knjigi, ki so jo lani izdali pri Akademiji znanosti v New Yorku, so zapisali še, da je radioaktivno sevanje iz poškodovanega reaktorja doseglo kar deset milijard kirijev; to je kar dvestokrat več, kakor je veljalo do zdaj. »Emisije iz černobilskega reaktorja so stokrat presegle sevanje ob eksplozijah atomskih bomb, ki so ju odvrgli na Hirošimo in Nagasaki,« pojasnjuje Jablokov. O posledicah jedrske katastrofe je za Delo spregovoril beloruski disident Genadij Gruševoj, ki je zaradi odstiranja černobilske tančice postal celo prvi sovjetski politični zapornik.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na osrednjo postajo podzemne železnice v beloruski prestolnici Minsk, v katerem je umrlo 13 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih, se je Belorusija znašla v popolnem šoku, ki je še večji zaradi vse hujše gospodarske krize. Avtoritarni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v isti koš vrgel tako teroristični napad kot valutno krizo ter govorice o skorajšnjem pomanjkanju osnovnih živil, zaradi česar prebivalci panično nakupujejo tujo valuto, sladkor in olje. Po njegovem mnenju gre za del skupne zarote tistih elementov, ki poskušajo destabilizirati državo.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.