Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
»Nočem biti samo dober, ampak najboljši,« samozavestno pravi devetletni Erik Ablažejevič, učenec elitne hokejske šole Junost, kar pomeni mladost. V njej na profesionalno hokejsko kariero pripravljajo otroke, stare komaj šest let. Vse od takrat na ledu vztraja tudi naš sogovornik. Ko z glave sname zaščitno čelado in se na vsa usta nasmehne, je mogoče opaziti tudi prve posledice njegove triletne hokejske kariere – odkrušen sprednji zob. Zaradi drobne pomanjkljivosti je le še bolj prikupen, hkrati pa z njo dokazuje, da je med najbolj zagrizenimi učenci. »Zob je izgubil v pretepu,« nam pojasni njegov trener Denis Pavlenka in doda, da najboljši postanejo tisti, ki so pripravljeni na trdo delo in v sebi nimajo strahu.
Berlin – Med nadaljevanjem velikega žalovanja Poljakov so v sredo popoldne na vojaško letališče v Varšavi pripeljali posmrtne ostanke tridesetih žrtev letalske nesreče v Smolensku. Ker žrtve že identificirajo, je negotovo, ali bodo do velike pogrebne slovesnosti v spomin na vse žrtve tragedije, ki bo v soboto v Varšavi, v domovino pripeljali vsa trupla. Pred predsedniško palačo se od torka popoldne vije dolga vrsta ljudi, ki so se prišli poklonit h krstama Lecha in Marie Kaczynski; čakati so morali več ur.
Minsk – Ruski dispečerji na vojaškem latališču v Smolensku so posadko poljskega predsedniškega letala Tupoljev 154 pravočasno obvestili o slabi vidljivosti, ki je znašala le 100 do 150 metrov, zato so jim svetovali, naj pristanejo v beloruski prestolnici Minsku, ki je od Smolenska oddaljen 304 kilometre, ali pa v beloruskem mestu Vitebsk, od koder bi do prizorišča slovesnosti potrebovali še manj časa, saj gre za 111 kilometrov. To je včeraj na zasedanju ruskega vladnega prezidija sporočil namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov. Dodal je še, da sta obe črni skrinjici nepoškodovani, tako da bodo lahko natančno ugotovili, kaj se je na krovu letala dogajalo v zadnjih minutah.
Sovjetski pokol v Katinskem gozdu je že dolgo ena največjih ovir v poljsko-ruskih odnosih. Zdaj ko je Rusija vendarle pokazala pripravljenost, da Poljski preda arhive NKVD, se je v Katinskem gozdu zgodila še ena tragedija. Zdi se, kot da bi bil gozd na rusko-beloruski meji nekakšno poljsko prekletstvo. Pred slovesnostjo, ki se je še najbolj približala zgodovinski spravi med Poljsko in Rusijo, je na letališču v Smolensku strmoglavilo potniško letalo Тupoljev-154, na katerem sta bila poleg predsedniškega para tudi poveljnik generalštaba poljske vojske in vodja predsedniškega urada ter številni drugi visoki poljski predstavniki. Pred sedemdesetimi leti je v Katinu umirala poljska inteligenca, včeraj poljska politična elita.
Minsk– V Kirgiziji, kjer je bilo med dvodnevno ljudsko vstajo po podatkih nove ministrice za zdravje Damire Injazolijeve ubitih 75 ljudi, ranjenih pa je več kot tisoč, se razmere počasi normalizirajo. Začasno oblast je prevzela nekdanja zunanja ministrica Roza Otumbajeva, ki je napovedala, da bodo zdaj prevzeli dolžnosti predsednika in parlamenta, v pol leta pa bodo sklicali nove predsedniške volitve. Rusija je prva podprla začasno oblast, in to kljub temu, da dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev svoj odstop zavrača. Vse to je še okrepilo govorice, da spremembe najbolj koristijo Rusiji, ki ima v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, precej manj pa Združenim državam Amerike in njihovim zaveznikom v Evropi, saj je ameriška vojaška baza v Kirgiziji ključna za zavezniške operacije v Afganistanu.
Moskva – V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada, ki je po najnovejših podatkih zahteval 39 življenj, 71 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh jih je pet še vedno v kritičnem stanju. Zastave po vsej državi so spustili na pol droga, televizijske postaje niso predvajale zabavnega programa, Moskovčani pa so na postaji podzemne železnice, na katerih sta včeraj odjeknili eksploziji samomorilskih napadalk, prinašali cvetje in prižigali sveče.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.