Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v ponedeljek nenapovedano obiskal Južno Osetijo, ki jo Rusija od vojne lanskega avgusta obravnava kot samostojno državo, za Zahod pa je ostala gruzinska separatistična pokrajina. »Zahvaljujem se vam, ker ste me povabili v svojo novo državo, ki je nastala kot posledica težkih, dramatičnih dogodkov,« je poudaril med prvim obiskom, za katerega se je odločil manj kot mesec dni pred prvo obletnico vojne med Rusijo in Gruzijo. Gruzinske oblasti so obisk označile za rusko provokacijo.
Moskva – V Sankt Peterburgu je vrata odprl gospodarski forum, ki je znan tudi kot nekakšen ruski Davos. Po pričakovanjih je posvečen predvsem svetovni gospodarski krizi, ki je precej blišča odvzela tudi 13. tovrstnemu srečanju po vrsti. V rojstni kraj ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina je letos pripotovalo precej manj uglednih gostov kot ponavadi, dogodek, ki je imel ambicijo postati eden največjih tovrstnih forumov, ima letos tudi za četrtino manjši proračun.
Habarovsk – »Priča boste neprijetni tišini in zamrznjenim nasmeškom. Dosežek bo že, če bomo Habarovsk zapustili z minimalno škodo in brez napredka,« je bil neimenovani evropski diplomat pesimističen pred vrhom, ki tokrat poteka v mestu Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu, le 30 kilometrov od kitajske meje. Pred lanskim vrhom EU-Rusija, ki je potekal med slovenskim predsedovanjem, je bilo pričakovanje Evrope skorajda evforično, saj je bilo to prvo srečanje z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. »Zamenjava v Kremlju ni prinesla velikih sprememb v dvostranskih odnosih. Spremenil se je ton, jezik, sicer pa se vse nadaljuje,« so bili ob letu osorej precej bolj stvarni evropski diplomati.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Na dvodnevni delovni obisk v Moskvo sta včeraj pripotovala minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo Janez Kopač. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo se bosta s predstavniki ruskega ministrstva za energetiko pogovarjala o nerešenih vprašanjih sklenitve meddržavnega sporazuma o sodelovanju pri gradnji in uporabi plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije. Na vprašanje, ali je res, da sta neobravnavana ostala le še problem lastniškega razmerja v novi skupni družbi in njen davčni položaj, medtem ko so o trasi plinovoda menda že dosegli soglasje, Lahovnik ni želel odgovoriti.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
