Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
Gari Kimovič Kasparov, šahovski velemojster in nekdanji svetovni šahovski prvak, je bil črna ovca že v Sovjetski zvezi, ki je med napetimi šahovskimi dvoboji stiskala pesti predvsem za njegovega večnega tekmeca Anatolija Karpova. Sam pravi, da je bil razlog njegov armensko-judovski izvor. Tudi zdaj, pri 44 letih, ko je z vstopom v opozicijsko Drugo Rusijo zamenjal šahovsko kariero za politično, je trn v peti ruskih oblasti. RevijaTimega je uvrstila med sto najvplivnejših oseb leta 2007, kjer mu družbo med drugim delajo papež Benedikt XVI., britanska kraljica Elizabeta II. ter ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton. Z njim smo se pogovarjali po tiskovni konferenci Druge Rusije, kamor je prišel s številnim spremstvom telesnih stražarjev, ki so budno spremljali prav vsak njegov korak.
Moskva – V zgodnjih jutranjih urah 23. oktobra 2002 so v gledališče Dubrovka, kjer so bili obiskovalci predstave Nord-Ost kar tri dni talci samomorilskih napadalk in napadalcev iz Čečenije, vdrli ruski specialci. Posnetki zaradi neznanega plina omamljenih ljudi, od katerih jih je večina pozneje umrla, so pretresli ves svet, kdo je kriv za tragedijo pa še danes ni znano. Sorodniki 130 žrtev reševalne operacije hočejo odgovore in od generalnega državnega tožilstva zahtevajo preiskavo o odgovornosti tistih, ki so akcijo pripravili. Tožilstvo bo zadevo proučilo in bo nato ukrepalo.