Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Moskva – »Pomikamo se naprej, k novim sporazumom o celi vrsti skupnih projektov. Smo strateški partnerji in tesni prijatelji,« je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev poudaril na skupni tiskovni konferenci z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Rusijo je obiskal v okviru dvanajstdnevne mednarodne turneje, v sklopu katere je že obiskal tudi Belorusijo, po kateri bo obiskal še Ukrajino in Iran. Venezuelski predsenik je v Rusiji sicer stalni gost. Nazadnje jo je obiskal lani, ko je napovedal priznanje gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, kar je kmalu tudi uresničil.
Moskva – Sedemmilijonski Tadžikistan, najrevnejša nekdanja sovjetska republika v srednji Aziji od petih, se je znašel na robu nove državljanske vojne. Ves september so od tam poročali o napadih na vladne sile, ki so jih oblasti pripisale islamskim skrajnežem, tudi tistim iz ruskega Kavkaza ter sosednjih Afganistana in Pakistana. Opozicija nasprotno vztraja, da za vsem skupaj stojijo oblasti, ki želijo na območjih velikega nezadovoljstva z režimom avtoritarnega predsednika Emomalija Rahmonova ustvariti izredne razmere, v katerih bi za zapahe spravili vso opozicijo. Zaradi obračunavanja z opozicijo pod pretvezo islamistične grožnje se islam ne radikalizira le v Tadžikistanu, ampak po vsej srednji Aziji, je med drugim sporočilo v dokumentarnem filmu z naslovom Mit radikalnega islamizma v srednji Aziji, ki ga je posnel danski novinar Michael Andersen.
Moskva – Ruski borci za človekove pravice in novinarji so se poklonili spominu na preiskovalno novinarko Ano Politkovsko, ki so jo neznanci pred štirimi leti ustrelili na njenem domu v Moskvi. Žalno slovesnost so pripravili sodelavci iz neodvisnega časopisa Nova Gazeta, udeležili pa so se je številni ugledni borci za človekove pravice in njihovi somišljeniki. Politkovska, ki je umrla na rojstni dan ruskega premiera in nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, je razkrivala temne plati vojne v Čečeniji. Ne le mučenja civilistov s strani ruske vojske, ampak tudi strahote, s katerimi so se spopadali ruski vojaki. Le nekaj dni pred tragično obletnico so iz preiskovalne komisije generalnega državnega tožilstva sporočili, da bodo vnovič preiskali številne primere doslej nepojasnjenih umorov novinarjev. Človekoljubne organizacije so gesto pozdravile, hkrati pa opozorile, da bodo verjele šele, ko bodo besedam sledila tudi dejanja.
Moskva – Predsednika Rusije in Pakistana, držav, ki z Afganistanom zgodovinsko nista imeli najbolj rožnatih odnosov, sta afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaiju zagotovila odločno podporo v boju proti terorizmu. Zavezo sta izrekla na štiristranskem vrhu v Sočiju, ki se ga je poleg ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija in Karzaija udeležil še predsednik Tadžikistana Emomali Rahmonov. Rusijo še zdaj pekli boleč umik Rdeče armade iz Afganistana, kjer je padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, zato na »pokopališče imperijev« ne namerava poslati svojih vojakov, iz t. i. velike igre, ki sta jo v 19. stoletju začela britanski in ruski imperij, pa se tudi ne namerava umakniti. V regiji si spet prizadeva za vodilno vlogo.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
Moskva – V Rusiji se spopadajo z najhujšimi požari v svoji zgodovini. Zajeziti jih poskuša kar 150.000 gasilcev, vojakov in prostovoljcev, a njihov trud je zaman. Samo v zadnjih 24 urah se je razvnelo kar 248 novih gozdnih požarov, razraščajo pa se tudi požari šote v okolici Moskve; število teh se je od četrtka skorajda podvojilo. Po zadnjih podatkih ministrstva za izredne razmere je izgubilo življenje že 52 ljudi. Na satelitskih posnetkih Nase je nad evropskim delom Rusije mogoče videti kar 3000-kilometrski dimni oblak.
Moskva – Združene države Amerike se pripravljajo, da bodo na krizno območje v Kirgiziji poslale svojo vojsko, je za ameriško televizijsko postajo CNN izjavil visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati anonimen. Da bi se izognili trenjem z Rusijo, ki ima postsovjetsko prostranstvo še vedno za svoje interesno območje, je poudaril, da ZDA nočejo ukrepati samostojno, ampak želijo, da bi to bila skupna mirovna operacija Združenih držav, Rusije in vseh drugih zainteresiranih subjektov, saj je razmere mogoče umiriti le s skupnimi močmi.
Moskva – V Ferganski dolini, ki si jo delijo Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan, so medetnični spopadi divjali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Kirgiziji so jih poimenovali kar »vojne motik«, v katerih so se Kirgizi in Uzbeki v gosto naseljenih in z naravnimi bogastvi precej revnih območjih borili za vsako krpico rodovitne zemlje. V lase so si znova skočili takoj po razpadu Sovjetske zveze, pri čemer je umrlo 300 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Danes je medetnična napetost v Ferganski dolini spet tik pod vreliščem.