Minsk– Aleksander Milinkevič je predsednik beloruskega gibanja Za svobodo in je leta 2006 na predsedniških volitvah nastopil kot skupni kandidat opozicije. Takrat je izjavil, da je ukrajinska oranžna revolucija zanj navdih in da bo naslednja na vrsti Belorusija, ki ji že 16 let s trdo roko vlada predsednik Aleksander Lukašenko. Zdaj pravi, da je v tako avtoritarni državi, kot je Belorusija, ponovitev takšnih dogodkov tako rekoč nemogoča. Dobitnik nagrade Andreja Saharova za dosežke na področju svobode misli bo prihodnje leto spet nastopil na predsedniških volitvah, čeprav mu je že zdaj jasno, da za zmago nima nikakršne možnosti.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.
Moskva – Na dvodnevni obisk v Moskvo bo pripotovala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki bo z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom poskušala uskladiti še zadnje podrobnosti novega sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve, o katerem se strokovnjaki iz obeh držav že več kot devet mesecev pogajajo v Ženevi. Po številnih prenagljenih napovedih, da je sporazum tik pred podpisom, naj bi zdaj dejansko usklajevali le še tehnične podrobnosti in prevode. Da gre zares, je mogoče sklepati tudi na podlagi sobotnega telefonskega pogovora med ruskim in ameriškim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in Barackom Obamo, po katerem so v Kremlju izrazili upanje, da bo sporazum podpisan še pred globalnim vrhom o jedrski varnosti, ki bo v Washingtonu od 12 do 13 aprila.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je bil na prvem obisku v Indiji v tej vlogi, v dveh predsedniških mandatih pa je se je v nekdanji sovjetski zaveznici iz časov hladne vojne mudil kar štirikrat. Oživljal je odnose, ki so zamrli po razpadu SZ, Rusija in Indija pa sta predvsem po njegovi zaslugi že pred desetletjem podpisali sporazum o strateškem partnerstvu, ki temelji na trgovini z orožjem in energenti. Ti dve temi sta prevladovali tudi med tokratnim obiskom, med katerim se je Putin srečal tako z indijskim premierom Manmohanom Singhom kot s predsednico Pratibha Patil. Izkupiček obiska je več kot ducat sporazumov o sodelovanju na vojaškem in energetskem področju v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev.
Moskva – Na dvodnevnem obisku v Rusiji je izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pri ruskem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu poskuša dobiti podporo za uvedbo »paralizirajočih« sankcij proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. V Iranu so pred tednom dni razglasili, da bodo začeli pridobivati visoko obogateni uran, zato so ZDA in Izrael okrepili prizadevanje za ostrejše ukrepe proti islamski republiki. Celo Rusija, ki je bila vseskozi najglasnejša zagovornica iranske pravice do civilnega jedrskega programa, zdaj izraža bojazen, da pod to pretvezo nastaja atomska bomba, do katere bi se lahko Iran po domnevah jedrskih strokovnjakov dokopal v enem letu.
Film z naslovom Rusija 88, kar pomeni »Heil Hitler« – črka H je osma v ruski abecedi – so ruski kritiki označili za najboljši film lanskega leta. Gre za fiktivno zgodbo o življenju moskovske neonacistične tolpe in vsebuje številne eksplicitne prizore napadov na neslovanske etnične manjšine, ki jih njihovi pripadniki snemajo zato, da jih potem objavijo na internetu. Film režiserju Pavlu Bardinu ni prinesel slave, ampak ovadbo zaradi sovražnega govora in spodbujanja rasne nadvlade. Pomagala mu niso niti pojasnila, da je želel zgolj opozoriti na priljubljeno prakso, ko dejanske tolpe na spletu objavljajo rasistične napade, in da gre pri vsem skupaj za obsodbo in ne promocijo rasizma.
Moskva – Ruski časniki so na predvečer konference o Afganistanu objavili izhodišča, s katerimi je v London odpotovala ruska delegacija. Razkrili so, da bo Rusija poskušala za svoja podjetja pridobiti pravico za obnovo 142 tovarn in infrastrukturnih objektov, ki so jih med leti 1952 in 1988 zgradili sovjetski strokovnjaki. Gre za hidroelektrarno Pul-i-Kumri na reki Kunduz, jez Naglu na reki Kabul, predor Salang skozi gorovje Hindukuš in tovarno gnojil v Mazar-i-Sharifu. Po nekaterih podatkih naj bi omenjeni objekti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljali kar 60 odstotkov afganistanskega BDP.
Moskva – Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen končuje tridnevni uradni obisk v Moskvi, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, premierom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Na prvi uradni obisk v Rusijo je pripotoval z dolgim seznamom želja, povezanih predvsem z Afganistanom. »Na nekaterih področjih se ne strinjamo, kar pa ne sme zasenčiti dejstva, da se srečujemo z istimi grožnjami in imamo številne skupne interese,« je poudaril Rassmussen. »Seveda obstajajo področja, kjer imamo drugačna stališča, ampak tega ne bi smeli dramatizirati,« mu je pritrdil Lavrov.
