Moskva – Rusko vodstvo se je na operacijo Nata v Libiji vseskozi odzivalo precej nekonsistentno. Najprej se je vzdržalo glasovanja o resoluciji, s katero je varnostni svet ZN podprl vojaški poseg, libijsko začasno vlado je priznalo mesece za drugimi državami, libijski konflikt pa je sprožil enega redkih javnih sporov v vladajočem tandemu.
Moskva – Na rožnato revolucijo v Gruziji ter oranžno revolucijo v Ukrajini, ki so jo s podporo mladinskim organizacijam sponzorirali predvsem ameriški lobiji, so se v Rusiji iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov odzvali z ustanovitvijo patriotskih mladinskih organizacij, kot sta gibanji Naši in Mlada Garda, »internetne revolucije« na Bližnjem vzhodu pa so rusko vodstvo spodbudile k pripravi osnutka konvencije Združenih narodov o »zagotavljanju mednarodne informacijske varnosti«. Borci za človekove pravice z vsega sveta so 18-stranski dokument že označili za prikrit poskus omejevanja svobode govora, med predstavniki številnih vlad pa je bil deležen precejšnjega odobravanja.
Moskva – V Rusiji so prijeli domnevnega organizatorja umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je popisovala temne plati vojne v Čečeniji in je bila na svojem domu v Moskvi ubita pred skoraj petimi leti. Hkrati z aretacijo upokojenega policijskega podpolkovnika Dmitrija Pavljučenkova, ki je v zameno za plačilo menda organiziral kriminalno skupino, domnevno odgovorno za njen umor, so preiskovalci napovedali še, da razpolagajo tudi z informacijami o domnevnem naročniku umora. »Za zdaj je prezgodaj, da bi objavili njegovo ime,« so bili skrivnostni pri preiskovalnem odboru generalnega državnega tožilstva.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je potekalo v ruskem črnomorskem letovišču v Sočiju, ni prineslo dogovora o postavitvi skupnega evropskega protiraketnega ščita, kljub temu pa ruska stran ni postavila ultimata, s čimer so visoki ruski predstavniki grozili pred zasedanjem. Postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič predlagal na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani. V zavezništvu vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih protiraketnih ščitih in medsebojni izmenjavi informacij ter nasprotujejo sprejetju pravno zavezujočih zagotovil o skupnem razvoju jedrskega dežnika.
Moskva – V številnih mestih Belorusije, ki se spopada z najhujšo finančno in gospodarsko krizo po razpadu Sovjetske zveze in jo že primerjajo s finančnim kolapsom v Rusiji leta 1998, so v sredo potekale tretje demonstracije proti gospodarski politiki avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka. Tudi tokrat so se končale z množičnimi aretacijami. Po podatkih človekoljubne organizacije Vesna je bilo samo v Minsku priprtih 220, po vsej državi pa 450 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev. Po izdaji obvestila o prekršku so večino izpustili na prostost. Kot pove že samo ime, se je Revolucija s pomočjo socialnih medijev začela s pozivi na socialnih omrežjih facebook in twitter in njihovih ruskih ekvivalentih odnoklassniki in vkontakte.
Moskva – Dan po tem, ko je predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton v Bengaziju odprla urad EU, ki sodi med ukrepe Bruslja za mednarodno priznanje libijskega prehodnega narodnega sveta, se je njegov predstavnik Abdul Rahman Šalgam v Moskvi sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. »Gre za zelo izkušenega diplomata, ki ga poznamo že zelo dolgo. Prizadevamo si za takojšnje premirje,« je Lavrov poudaril glavni cilj srečanja z nekdanjim libijskim veleposlanikom pri Združenih narodih, ki je prestopil na stran upornikov. Rusija ohranja stike z obema stranema in tako postaja glavna posrednica v libijskem konfliktu. Če ji bo uspelo spodbuditi dialog med uporniki in Gadafijevim režimom, si bo v arabskem svetu povrnila ugled, ki ga je uživala v sovjetski časih.
Skolkovo – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v visokotehnološkem centru Skolkovo, središču ruske modernizacije, ki je pravzaprav njegova blagovna znamka, pripravil svojo prvo veliko tiskovno konferenco. Na njej je sodelovalo več kot 800 novinarjev, med katerimi je Medvedjev naključno izbiral »srečneže«, ki so mu lahko postavili vprašanje, kar je v nasprotju s prakso njegovega predhodnika Vladimirja Putina, ki je vprašanja izbiral vnaprej. Za pogovor z domačimi in tujimi novinarji si je Medvedjev vzel približno dve uri in pol, kar je precej manj, kot si je za svojo zadnjo novinarsko konferenco vzel Putin, ki je na vprašanja odgovarjal več kot štiri ure. »Ne nameravam podirati rekordov,« se je pošalil dobro razpoloženi in izjemno samozavestni Medvedjev.
Moskva – V Rusiji umori borcev za človekove pravice in kritičnih novinarjev le redko dobijo sodni epilog, zato je obsodba dveh ruskih ultranacionalistov za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove pravo presenečenje. Obsojena vztrajata, da sta zgolj grešna kozla, češ da varnostnim službam ni uspelo najti pravih morilcev. Da je porota razsodbo sprejela pod pritiski, pravijo tudi tisti porotniki, ki so od procesa odstopili. Brez zapletov ni šlo niti ob koncu sodnega procesa, ko je sodnik prvo različico obsodbe označil za nejasno, zato so morali sestaviti novo.
Moskva – Na Severnem Kavkazu so se razmere lani zaostrile in med nemirne republike se je poleg Čečenije, Dagestana in Ingušetije vpisala tudi doslej relativno mirna Kabardino-Balkarija, kjer so se vrstili množični teroristični napadi. V omenjenih republikah so našteli kar 240 organiziranih napadov proti varnostnim službam in mirnemu prebivalstvu, ubitih je bilo 600 ljudi, približno toliko je bilo ranjenih. Zadnji teroristični napad na letališču Domodedovo v Moskvi je samo posledica tega, kar se dogaja na Severnem Kavkazu, je prepričan Grigorij Švedov, glavni urednik spletnega portala Kavkaški vozel, kjer spremljajo nič kaj spodbudno statistiko. Za Delo je spregovoril tudi o nekaterih možnostih za izhod iz slepe ulice.
»Če zares želite spoznati našo državo, potem pojdite na pokopališče. Na svežih grobovih boste videli predvsem fotografije mladih ljudi. V pomanjkanju perspektive se predajajo pijančevanju, narkomaniji, veliko je samomorov. Meni ne morejo do živega. Zrasel sem v Sovjetski zvezi in navajen sem na trpljenje,« se taksist Dima razgovori med vožnjo na tiskovno konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so jo po beloruskih predsedniških volitvah pripravili v hotelu Belorusija v Minsku.
