Moskva – Ko se je Slovenija z Rusijo pogajala o pristopu k plinovodu Južni tok, so se pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu dosledno izogibali komentarjev. Zdaj, ko je medvladni sporazum podpisan, so poudarili pomembnost slovenskega podpisa, ki je po njihovih navedbah okrepil Gazpromov položaj v Evropi in mu omogočil dostop na italijanski trg, slovenski trg pa je s tem postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv. Lahko bi rekli, da so včeraj postali nekoliko bolj zanesljivi evropsko-ruski energetski odnosi sploh. Moskva in Bruselj sta namreč podpisala memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov.
Habarovsk – »Priča boste neprijetni tišini in zamrznjenim nasmeškom. Dosežek bo že, če bomo Habarovsk zapustili z minimalno škodo in brez napredka,« je bil neimenovani evropski diplomat pesimističen pred vrhom, ki tokrat poteka v mestu Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu, le 30 kilometrov od kitajske meje. Pred lanskim vrhom EU-Rusija, ki je potekal med slovenskim predsedovanjem, je bilo pričakovanje Evrope skorajda evforično, saj je bilo to prvo srečanje z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. »Zamenjava v Kremlju ni prinesla velikih sprememb v dvostranskih odnosih. Spremenil se je ton, jezik, sicer pa se vse nadaljuje,« so bili ob letu osorej precej bolj stvarni evropski diplomati.
Moskva – Čeprav plin proti Evropi še zdaj ni stekel, je 15. dan plinske vojne prinesel največ pozitivnih novic. Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko sta se namreč dogovorila, da se bosta jutri srečala v Moskvi, sočasno pa je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev razposlal vabila za udeležbo na plinskem vrhu, ki ga je za jutri prav tako sklical v ruskem glavnem mestu. Vprašanje je, ali bosta dve vrhunski srečanji pripomogli k reševanju plinskega gordijskega vozla ali pa bo to spor le še dodatno zapletlo. Postavlja se namreč vprašanje, kdo v Rusiji in Ukrajini je sploh pristojen za reševanje tega vprašanja – predsednik ali premier oziroma premierka?
Moskva – »Predlagam, da jutri ob 10. zjutraj po moskovskem času [8.00 po srednjeevropskem] začnemo s poskusnimi pošiljkami plina,« je direktor Gazproma Aleksej Miller predlagal na sinočnjem srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. »Dogovorjeno. Začnite z delom!« je predlog podprl Putin. Rusija je ob tem poudarila, da bodo v primeru nadaljnjih kraj plina s strani Ukrajine vnovič zaprli plinske pipe.
Bruselj – Plin iz Rusije naj bi začel pritekati danes, v torek, ob osmih zjutraj po našem času, je spodbudno novico oznanil evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Do končnih porabnikov pa naj bi prišel že čez 24 do 30 ur, in ne šele v treh dneh, kakor so napovedovali doslej. »Ruska stran nam je obljubila, da bo pipe ponovno odprla, če ne bo novih ovir,« je opozoril češki minister za energijo Martin Říman.
Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Bruselj – Plin iz Rusije še ne bo znova stekel čez ukrajinsko ozemlje do evropskih odjemalcev. Pozno popoldne se je predstavnikom evropske komisije in češkega predsedstva z Ukrajino resda uspelo dogovoriti o napotitvi 10- do 12-članske ekipe neodvisnih izvedencev, da bodo preverjali pretok v plinovodih, zataknilo pa se je pri zahtevi Rusije, da tudi sama pošlje lastne opazovalce, to pa očitno ni bilo pogodu Kijevu.
Moskva – V glavnem mestu Latvije Rigi se končujeta dvodnevni vrh držav ob Baltskem morju in regionalna poslovna konferenca, na obeh dogodkih pa je glavna tema energetska politika Rusije in Evropske unije. Zadnje energetsko srečanje pred vrhom EU-Rusija, ki bo 26. in 27. junija v sibirskem Hanti- Mansijsku, zaznamuje odsotnost dveh ključnih akterjev, ruskega premierja Vladimirja Putin in nemške kanclerke Angele Merkel.
