Moskva – Za trenutno svetovno gospodarsko krizo je kriva agresivna ameriška gospodarska politika. Rešitev iz težav lahko ponudi Rusija, ki postaja energetska supersila. To je kratka sinteza govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ga je imel na 12. gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, ki je v nedeljo zaprl svoja vrata. Govor je bil tudi prvi gospodarski nastop Medvedjeva po njegovi prisegi. V svojem rojstnem mestu, ki je znano kot »rusko okno v Evropo«, je Medvedjev prvič gostil zasedanje Skupnosti neodvisnih držav in se na štiri oči prvič srečal s predsednikoma sosednjih Ukrajine in Gruzije, s katerima ima Rusija v zadnjih mesecih največ sporov.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je končal tridnevni obisk v Libiji in Italiji, med katerim se je srečal z libijskim voditeljem Moamerjem el Gadafijem in vnovič izvoljenim italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, s katerim ga družijo prijateljske vezi. Ena od pomembnejših tem zadnje Putinove poti v vlogi predsednika je bila energetsko sodelovanje. Tako je Gazprom z libijskim državnim naftnim podjetjem (NOC) podpisal sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, prav z Libijo pa naj bi bili povezani tudi njegovi načrti za krepitev sodelovanja z italijanskim Enijem. Libijske zaloge nafte in zemeljskega plina so med največjimi v Afriki.
»Čez vso steno prostorne in razkošno opremljene pisarne uradnega predstavnika Gazproma se razteza rdeč plakat s podobo Vladimirja Putina. Gre za naslovnico časopisa Spiegel, na kateri oči ruskega predsednika žarijo v predirljivi modri barvi. Na glavi ima črno kozaško krzneno čepico z rdečo zvezdo, v višini njegovega podbradka stojijo plinske cevi. Pod risbo je napisano Država Gazprom – Putinov energetski imperij.
Moskva– Na sedežu ruskega plinskega velikana Gazprom so nam včeraj potrdili, da se je njegov predsednik uprave Aleksej Miller med petkovim obiskom v Sloveniji s slovenskim vodstvom res dogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez slovensko ozemlje. Hkrati so nam zatrdili, da imajo za partnerja v projektu, vrednem 16 milijard dolarjev, še vedno tudi Avstrijo. Pisanja nekaterih ruskih medijev, da je Gazprom informacijo o dogovarjanju s Slovenijo namenoma dal v javnost, da bi tako ukrotil samovoljno Avstrijo, naši viri pri Gazpromu niso hoteli komenitrati. »To so samo medijske špekulacije in teh pri nas nikoli ne komentiramo.«
Moskva – Plinski spor med Rusijo in Ukrajino se zaostruje in bi kaj kmalu utegnil prizadeti tudi evropske porabnike, so včeraj sporočili v Kijevu. S tem so se odzvali na potezo ruskega plinskega monopolista, ki je zaradi nerešenega spora glede dolga včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času dobavo plina Ukrajini zmanjšal za še dodatnih 25 odstotkov. Za takšno količino je sosedi dobavo plina zmanjšal že v ponedeljek. Ukrajinska stran vztraja, da iz Rusije že zdaj dobiva kar 35 odstotkov manj plina.
Moskva – Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je bila v sredo na prvem uradnem obisku v Moskvi, kamor se je odpravila z enim samim ciljem: izničiti dogovor o plinu, ki ga je pred tem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklenil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Doživela je popoln poraz, saj ruski partnerji njenim predlogom o bodočih energetskih odnosih med državama niso niti prisluhnili. Na tiskovni konferenci po pogovorih z ruskim premierom Viktorjem Zubkovom se je poraženka zato razpravi o plinskih odnosih med državama raje izogibala.
Moskva – »To je preprosto nadrealistično. Deep Purple sem prvič poslušal, ko sem bil star 13 let. Takrat je bila njihova glasba prepovedana. Nikoli si nisem mislil, da bom slovito skupino srečal tu v Kremlju,« je bil po peturni zabavi vidno navdušen prvi človek Gazproma in najverjetnejši bodoči ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Kot pravi veliki oboževalec se je s svojo najljubšo glasbeno skupino tudi fotografiral. S palci, dvignjenimi v zrak.
Moskva – V luči poročil o skorajšnji enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova in takojšnjem priznanju s strani evropskih držav Rusija znova opozarja. Evropsko unijo svari, da bo to imelo negativne posledice za nadaljevanje evropsko-ruskega dialoga. Analitiki med možnimi ruskimi protiukrepi na razglasitev neodvisnosti poleg prihoda ruske vojske omenjajo še prekinitev dobave plina Evropi, podporo neodvisnosti separatističnim pokrajinam na ozemlju nekdanje SZ in blokado vstopa Kosova v mednarodne organizacije.
